Gospod Lavrenčič, slabo leto je odkar ste na čelu občine Vipava. Zanima me kdaj in zakaj je pri vas dozorela odločitev, da se vključite v kampanjo za župana?

Tri mandate sem opravljal funkcijo občinskega svetnika in tako dobro spoznal ustroj občine, od blizu sem spremljal njeno delovanje, uspehe in napake mojih predhodnikov ter pogosto razmišljal o tem kako bi stvari naredil bolje, kaj je tisto kar bi bilo vredno podpreti, nadgraditi in izpostaviti. V zadnjih letih me je tudi precej znancev nagovarjalo k županovanju in tako je nekako zorela ta ideja. Odločitev pa sem sprejel v prvih dneh leta 2022, ob druženju s prijatelji.

Vam je danes morda kaj žal, da ste se podali v to?

Ne, nikakor ne.  Hvaležen sem, da imam priložnost opravljati funkcijo župana Občine Vipava. Po slabem letu, je niti ne razumem več kot funkcijo ampak kot neke vrste poslanstvo.  Rad sem v stiku z ljudmi, z veseljem pridem vsak dan v občinske prostore in kar je najpomembnejše, zelo dobro se razumemo s sodelavci.

Skorajda leto dni županovanja je za vami. Naj kaj ste v tem času najbolj ponosni?

Ob takem vprašanju imate verjetno v mislih predvsem tisto vidno, grajeno infrastrukturo. Kar precej projektov sem podedoval od mojega predhodnika. Veliko jih je bilo nastavljenih do te faze, da bi jih bilo ekonomsko neupravičeno prekinjati. Tukaj imam v mislih predvsem projekt prenove glavnega trga, ki je finančno zelo zahteven, sploh, če razumemo, da zanj ni bilo pridobljenega sofinanciranja. Verjamem sicer, da bo dolgoročno gledano to uspešna zgodba in da bo s tem postala Vipava vizualno še atraktivnejša.

Poleg tega smo uspešno dokončali Medgeneracijsko središče, cesto skozi Vrhpolje, znatno obogatili prireditveni program, ter začrtali projekte, ki jih nameravamo izvajati v prihodnjem letu. Pri tem gre za vsebine, ki so povezane z razvojem kulturnega in športnega turizma, medgeneracijskega sodelovanja, zagotavljanjem osnovne infrastrukture po krajevnih skupnostih, nudenjem primernega podpornega okolja za kmetijstvo in podjetništvo …

Sicer raje kot o ponosu o začetih, narejenih oziroma dokončanih projektih govorim o ponosu, da sem lahko župan ljudem, ki ustvarjajo odprto in prijazno skupnost, kjer se ustvarjajo sodelovanja in povezovanja. Take ljudi in tako skupnost prepoznavam v naši občini.

Kdaj bo zaključena prenova trga?

Po trenutnih ocenah in dogovoru bodo dela na trgu zaključena v spomladanskih mesecih v prihodnjem letu.

Ste se o prenovi trga posvetovali tudi z ajdovskim županom Tadejem Beočaninom, ki ima s podobno investicijo precej izkušenj?

Najprej bi rad povedal, da s kolegom Beočaninom zelo dobro sodelujeva. Pogovarjava se o različnih temah in ob eni priložnosti je debata nanesla tudi na prenovo trga. Prepričan sem sicer, da bo prenova trga v Vipavi zaključena v precej krajšem obdobju.

Lahko rečemo, da je občinska meja v Logu, danes vse manj vidna? Je torej sodelovanja med občinama več kot v preteklosti?

Občini dobro sodelujeta in brezpredmetno je govoriti o meji v Logu. Občini imata navsezadnje tudi precej skupnih služb, ki jih povezujejo in kjer je sodelovanje nujno. Vezani smo en na drugega in sam ne občutim niti najmanjšega rivalstva. Morda je bilo nekoč drugače, a danes vsekakor ne.

Če se še malce dotakneva gospodarstva, ima po vašem mnenju tudi vipavska občina še možnosti za gospodarski razvoj?

Zagotovo. Sicer sam bolj vidim občino Vipava kot podeželsko in turistično občino, a so vsekakor tudi druge gospodarske panoge nujno potrebne za razvoj okolja. Precej časa in aktivnosti namenjamo temu področju. Potenciala je precej, problem so primerna zemljišča. Podjetniki bi radi ostali pri nas, a če jim ne bomo zagotovili možnosti za razvoj, bodo svoje obrate in proizvodnjo preselili drugam.

Največja ovira pri vsem tem so poplavna območja, ki zasedajo velik del občine, na njih pa gradnja seveda ni mogoča. Zato bo najprej potrebno urediti in zavarovati območja potokov Močilnik, Gacka, Polževka, hudournik Bela in seveda reka Vipava. Brez tega ostali razvoj ni mogoč. A zatrdim lahko, da intenzivno delamo na tem.

Pa je Vipava dovolj pripravljena na razvoj gospodarstva? Potem pridejo kmalu potrebe po večjem številu stanovanj, večjih šolah, vrtcih in podobno?

Dobro vprašanje. Torej kje je naša meja? Če si želimo gospodarskega razvoja potem so seveda potrebne tudi ostale zadeve. Sem mnenja, da je temu, recimo mu vzporednemu razvijanju gospodarstva in podpornih vsebin ter določanju meja razvoja, potrebno posvečati veliko skrbi in to početi ob stalnem dialogu z že obstoječimi prebivalci in ostalimi deležniki.

Za trenutek se vrnimo še k turizmu, kjer imam občutek, da je meja med občinama še najbolj izrazita. Zakaj? Občine Vipava namreč ni v Javnem zavodu za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina.

O tem kaj se je dogajalo v preteklosti ne bi razpredal. Naš namen je v prihodnje vstopiti v ta javni zavod, a do točke kjer se sami vidimo. Namreč težava je predvsem v pozicioniranju, v tem kje naj bo center tega zavoda. Čutim sicer, mogoče se motim, da obstaja manjše rivalstvo med Novo Gorico in Ajdovščino.

Poleg tega imamo mi svoj zavod za turizem, ki je obstajal pred zavodom, ki ga omenjate in velja za najpomembnejšega akterja na področju turizma v naši občini. Na nekaterih področjih že danes zelo aktivno in uspešno sodeluje z Javnim zavodom za turizem Vipavska dolina. Nadejam se, da bo tako tudi v prihodnje.

Sprašujem zato, ker je središče Vipave vendarle bolj privlačno za turiste kot pa središče Ajdovščine. Opazno je, da je turistov več v centru vaše občine.

Ajdovščina je bila od nekdaj bolj industrijsko naravnano mesto, medtem, ko je bila Vipava bolj turistično prepoznavna. Vipavo najdemo že v imenu Vipavske doline, pa tradicija vinogradništva je pri nas od nekdaj prisotna. Za turizem je predvsem pomembno da kraj živi, da se domačini srečujejo na trgu in da obstaja neka duša kraja. In mislim, da Vipava z okolico vse to ima.

Ste se letos udeležil trgatve?

Sem se, a manj kot bi si želel. Prijatelju sem malce pomagal.

Vipava je seveda poznana tudi po vinski kleti Vipava 1894. Kako sami vidite delovanje kleti in kako kot občina sodelujete z vodstvom?

Občina in Klet Vipava sta v dobrih odnosih in seveda obstaja sodelovanje. Moja želja je, da bo klet uspešno poslovala in nadgrajevala dejavnost, navsezadnje so največji proizvajalci vina in z gotovostjo lahko trdim, da najbolj prepoznana znamka na svojem področju v Vipavski dolini.

V preteklosti ste bili poznan tudi kot gonilna sila društva Teodozij, ki je delovalo in še deluje na področju zgodovine Rimljanov v Vipavski dolini. Spomnimo se le spektakularne uprizoritve Bitke pri Mrzli reki. Kako je danes z društvom?

Projekt uprizoritve Bitke pri Mrzli reki je bil velik in lahko rečem edinstven projekt na našem območju, za katerega dvomim, da se bo kmalu ponovil. Morda v prihodnje, če se bo povezala nova generacija, ki bo imela dovolj energije in zanosa, da poustvari ta dogodek. Društvo danes solidno deluje in se povezuje z drugimi društvi pri različnih kulturnih in izobraževalnih projektih. Še vedno nas pogosto najdete v podobah rimskih vojakov na različnih prireditvah.

Vam je ljubša vloga župana občine Vipava ali ste bolj uživali v vlogi rimskega cesarja?

Cesar je vendarle cesar. (smeh)

 

* Naslovna fotografija: Natali Panič Nardin

* Intervju je bil prvotno objavljen v oktobrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina