Začniva klepet z nedavnimi poplavami, ki so prizadele dobršen del Slovenije. Kakšna je bila vaša vloga pri odpravljanju posledic?

Kot poveljnik Civilne zaščite Ajdovščina in kot človek, ki se spozna na računalništvo, sem bil zadolžen za izdelavo in razvoj spletne aplikacije Poplave 2023. Kasneje smo s kolegi aplikacijo uspešno predali prizadetim občinam, ki so z njo lažje reševale težave in odpravljale posledice poplav. Aplikacija bo še nadgrajena in bo pomembna pomoč ob morebitnih naravnih nesrečah v prihodnje. V razvitih evropskih državah imajo podobne aplikacije že dodobra razvite in si z njimi lahko precej pomagajo, ko je to potrebno.

Vas je presenetil tako množičen in solidarnosten odziv slovenske javnosti do prizadetih v poplavah?

Odziv slovenske javnosti je bil fantastičen. Slovenci res znamo stopiti skupaj, ko je to potrebno. Težava je le, ker sčasoma ta odziv javnosti upade, prebivalci prizadetih območij pa ostanejo sami. Kakorkoli že, sanacija teh območij bo še zelo dolgotrajna in potreba po pomoči je še vedno dobrodošla.

Preselimo se v Vipavsko dolino. Se lahko podobna naravna katastrofa pripeti tudi pri nas? Kje smo trenutno najbolj ranljivi, če se osredotočimo na poplave in plazove?

No, tukaj bi se za hip vrnil še k nedavnim poplavam v Sloveniji. Med številni ogledi prizadetih območij me je najbolj užalostilo ali pa razjezilo dejstvo, da medtem, ko smo v našem okolju resnično strogi pri tem kje in kako lahko pride do gradnje stanovanjskih ali industrijskih objektov, je slika na drugem koncu države mnogokrat popolnoma nasprotna. Ozadja sicer ne poznam, a če bi se bolj držali predpisov in navodil, bi bila lahko škoda precej manjša.

Tudi Vipavska dolina je bila v preteklosti že deležna podobnih poplav in smo se iz njih tudi marsikaj naučili. Naj omenim le tiste iz leta 1885, ko je bila reka Vipava šest metrov višja od danes najvišje izmerjene vrednosti. Vipavska dolina je bila eno samo jezero, od Podnanosa do Ajdovščine. Dolenje so bile popolnoma pod vodo. Tudi kasneje so se pojavljale poplave, ki so bile podobne od teh, ki so letos prizadele Slovenijo. In ljudje se tega spomnijo, oziroma se ti spomini prenašajo iz generacije v generacijo.   

Opažam pa, da smo tudi pri nas postali malce površni pri zagotavljanju varnosti pred poplavami in plazovi. Tu mislim predvsem na sanacije vinogradov. Zelo aktualen je primer novih vinogradov nad vasjo Zavino, ki so iz vidika erozije tal zelo nevarni. Tam ni urejenega nobenega odvodnjavanja, terase so mnogo širše kot so bile nekoč in resnično me je strah, saj lahko hitro pride do katastrofe. Kot Civilna zaščita smo že v pripravi načrtov, kako postopati v primeru ekstremnega vremenskega dogodka. Takšnih »novih« vinogradov je tudi drugod še nekaj in dokler se ta območja ne bodo dovolj zarasla, tvegamo resno grožnjo plazov. Na Planini in na Brjah so že bili primeri plazov prav zaradi obnavljanja vinogradov.

Nevarni so tudi številni manjši potoki, tako po vaseh kot tudi v Ajdovščini, ki jih danes niti ne vidimo saj so speljani v ceveh. Ko in če pride do prevelike količine dežja, pa te cevi ne zmorejo takšnega pretoka in voda se prične razlivati po površini. Lep primer so ajdovski Slejkoti, kjer večkrat pride do poplavljanja.

Kako varne pa so novogradnje v ajdovski občini? Predvsem tiste na pobočju Gore ali pa območje Grivč?

Celotno pobočje Gore je v večini plazovito območje in če bi prišlo do ekstremnega vremenskega dogodka, se lahko pojavijo težave. Na območju Grivč se sam  spominjam dveh potokov, ki jih danes ni več videti, saj sta speljana v cevi. Stojijo pa tam nove hiše.   

Če se osredotočimo na možnost poplav, kaj je tisto kar je v naši občini najbolj nevarno?

Največja nevarnost nam grozi v primeru res močnega sneženja na Gori in nato odjuge z obilnimi padavinami. V preteklosti so se nam že dogajale nesreče zaradi takšnih vremenskih pojavov. Morda se kdo še spomni plazu, ki je odnesel cesto med Ajdovščino in Colom.

Predstavlja tudi reka Hubelj grožnjo?

Hubelj je od leta 1957 reguliran in od takrat ne poplavlja več. Je pa pred tem redno poplavljal, skupaj z Lokavščkom seveda. Takratni občani so imeli zato posebne pregrade na vhodnih vratih, ki so preprečevale vdor vode v hiše. Današnji Lavričev trg je bil večkrat poplavljen.

Danes nas Hubelj in Lokavšček ne ogrožata več?

Ne. Tudi zaradi rednega čiščenja strug. Dokler se bo takšno vzdrževanje nadaljevalo, ne vidim problemov.

Kakšna pa je situacija s plazom Slano blato nad Lokavcem?

Plaz Slano blato je plaz, ki ni občutljiv na enkratni vremenski dogodek, ampak ga ogroža večdnevno, deževje in močni nalivi. Sanacija sicer poteka v pravi smeri in mislim, da do podobnega dogodka kot leta 2000, danes ne more več priti. Sanacija traja že 23 let, sem pa malce razočaran nad odzivom tamkajšnjih prebivalcev, ki se včasih pritožujejo nad sanacijskimi deli. Res ne vidim logike v tem, saj visoka stopnja ogroženosti še vedno obstaja. Sicer se je isti plaz zgodil že leta 1876 in je takrat odnesel cesto med Ajdovščino in Gorico. Zgodba se torej na približno 100 let ponovi. Takratna Avstro-Ogrska država je ta plaz sanirala, a že naslednja država na našem območju, Italija, je pozabila na nevarnosti plazu. Takrat so celo sedanjo cerkev zgradili na ogroženem območju.

Sicer imamo v naši občini situacijo, ko nas ogroža več vrst zemeljskih plazov. Slano blato je plaz, ki stoji na flišnati podlagi, na drugi strani pa imamo plaz Stogovci, kjer je podlaga iz krednega apnenca. Takšni plazovi, ki so sicer značilni za visokogorje, so nevarnejši saj obstaja velika možnost nastanka drobirskega toka. Podoben plaz se je zgodil v Logu pod Mangartom.

Gramoz na prvi pogled deluje trdno in varno, a se ob zadostni količini vode spremeni v židko gostoto, ki spominja na tekoči beton. V preteklosti se je tak plaz pri nas zagotovo že sprožil, območje zaselka Slokarji nad Lokavcem je bilo na tak način že prizadeto. Vemo tudi, da je bilo nekoč celotno lokavško polje, ob strugi Lokavška, zasuto z gramozom, Prav zato so gradnjo železniških tirov med Gorico in Ajdovščino pričeli na Ajdovskem, kar bi bilo sicer nelogično. A prav zaradi velike količine materiala so tako postopali.

Po nekaterih izračunih je na plazu Stogovce še približno milijon kubikov takega gramoza, ki bi se lahko ob ekstremnem vremenskem dogodku, spustil v dolino. Lokavec do neke mere ogrožata tudi potoka Grajšek in Lokavšček. Grajšek imel nekoč precej širšo strugo, na njemu tudi ni bilo mostov. Z melioracijo, ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja, pa se je struga zoožala, zgradili so se mostovi in tu lahko nastane težava. Ob sanaciji plazu Slano Blato se je struga potoka Grajšek sicer povečala in tako danes manj ogroža vas. Vendar še vedno lahko napolni z blatom strugo Lokavška, Hublja in naprej reko Vipavo. Če bi se to zgodilo bi bila poplavna ogroženost v občini zelo velika. Najbolj ogrožen pa je še vedno zaselek Slokarji ob potoku Lokavšček.   

Poleg Lokavca, kje so naši občani še najbolj ogroženi?

Pravzaprav je vse pobočje, od Razdrtega pa do Svete gore, ogroženo, oziroma plazovito. Stomaž in  Budanje sta le dve izmed vasi, kjer je območje plazovito in kjer se tla redno premikajo. Zanimive so tudi Skrilje, ki so pravzaprav sestavljene iz dveh vasi. Zagotovo se je tam nekoč že sprožil plaz in vas presekal na pol. Danes pa je vso to območje že na novo pozidano. Na pobočju Gore ne bomo nikoli popolnoma varni.

Kot zanimivost bi dodal, da je naše okolje tako plazovito raznoliko, da nas redno obiskujejo strokovnjaki iz celega sveta. Številni visokošolski študentje so svoj doktorat opravili prav na podlagi študij in raziskovanj naših plazov. Po njihovih besedah gradnja na pobočju Gore nikakor ni varna. A obstaja rešitev, ki pa je zaradi zahtev naravovarstvenikov skorajda neuresničljiva. Med stikališčem flišnatih in apnenčastih tal, nekje na višini izvira Hublja, Korit in Cola ter naprej do Kamenj bi lahko izdelali neke vrste rudniški rov, s čimer bi ulovili vsak najmanjši izvir vode, le to pa bi nato regulirano spuščali v dolino. To se sicer bere malce znanstveno fantastično ampak prej ali slej bo potrebno nekaj podobnega ukreniti. Takšna investicija bi bila tudi najcenejša, ampak današnja zakonodaja na področju naravovarstva preprečuje podoben projekt. Na tak način podobne težave rešujejo v Švici.

Če ne bomo ukrepali bodo vse stanovanjske gradnje na teh območjih, prej ali slej, neprimerne za bivanje. Vsaka hiša, ki danes stoji na pobočju Trnovske Planote je varna le za tri ali štiri generacije. Prebivalstvo se bo zaradi razpok v hišah prisiljeno umikati. Govorim seveda o obdobju čez dvesto ali več let, ti plazovi so zelo počasni in se premikajo po nekaj milimetrov na leto.

Kaj pa reka Vipava in možnost poplav?

Na reki Vipavi je, s postavitvijo mlinov, prve protipoplavne ukrepe pripravila že Avstro-Ogrska. Danes je reka v dobršni meri regulirana in ne povzroča večjih težav v naši občini. Pohvalno je tudi , da se je začela gradnja protipoplavne zaščite pri industrijski coni v Batujah, problematičen tako ostaja le še del med Dolenjami in Uhanjami.

Poleg poplav so seveda možne tudi druge naravne nevšečnosti. Kako smo na Ajdovskem varni pred potresi?

Samo mesto Ajdovščina je potresno precej varno, malce manj pa so varni na Gori, ker vemo, da afriška tektonska plošča poteka prav na pobočju Gore. Zanimivo, da je ta prelom tudi viden in sicer pri tunelih na cesti, ki povezuje Lokavec in Predmejo. Kaj takšnega je zelo redko tudi v svetovnem merilu in tudi zaradi tega imamo pri nas mnogokrat na obisku znanstvenike in raziskovalce, ki ta prelom raziskujejo. Močan potres, ki se je nedavno zgodil v Turčiji je posledica prav tega tektonskega preloma, ki poteka na našem območju.

Vipavska dolina je pred potresi varnejša saj leži na flišnatih tleh, te pa so neke vrste kompenzator potresov. Ogrožajo pa jo lahko pobočne skale, ki bi se v primeru močnejšega potresa skotalile v dolino.

Za zaključek še beseda ali dve o poletnih neurjih, ki so vse močnejša. Bi svetovali občanom, da v prihodnje posvetijo več pozornosti zaščiti pred neurji? Več preventive?

Na Ajdovskem imamo glede neurij malce sreče in nesreče. Srečna okoliščina je globalno segrevanje, kar pomeni, da se nevihtni oblaki ne ujamejo več v Trnovski gozd kot nekoč, ampak gredo višje in nas zato manj ogrožajo. Pomikajo in ustavljajo se nad območjem, ki so ga letos prizadele poplave.

Globalno segrevanje ozračja pa prinaša večjo nevarnost toče, ki postaja vse debelejša in povzroča zato večjo škodo. Nazadnje smo imeli pri nas močnejšo točo leta 2004, letos pa se je zadeva ponovila. A je na srečo vse skupaj trajalo le nekaj sekund.  Zagotovo bo potrebno nameniti več pozornosti zaščiti pred neurji.

Vsekakor ima tudi Vipavska dolina svoje vremenske pasti, a se jih na drugi strani zelo zavedamo in znamo z njimi živeti.

 

* Intervju je bil prvotno objavljen v oktobrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

* Fotografije: Igor Benko arhiv