24. februarja 1943 se še danes spominjajo prebivalci planote Gora nad Vipavsko dolino. Na ta danes pred 80-imi leti je tu prišlo do nezaslišanega zločina nad družino Bizjak na Predmeji, ki je do današnjega dne ostal del v kolektivnem spominu Gorjanov. Italijanski vojaki so tega dne, iz bližnje postojanke, prišli do domačije Bizjakovih, ker naj bi se na njej shajali partizani in ker je mladi gospodar malo pred tem odšel med partizane. Po obstreljevanju so vdrli v hišo in v kuhinji pobili pet članov družine Bizjak, med njimi komaj dveletnega otroka in nosečo gospodinjo, ter jih, razen enega, z domačijo vred zažgali. Ko je gospodar Stanislav izvedel za strašno usodo domačih, si je vzel življenje. Odgovorni za ta zločin nikoli niso bili kaznovani.

Grozo krvavega pokola in požiga je upodobil slikar Tone Kralj, ki je predvsem v sakralnih objektih označeval tudi slovenski narodnostni prostor. Njegova pretresljiva upodobitev zločina z naslovom Angelska gora prikazuje mater, ki skuša zavarovati otroka pred plameni. Zločina ni zagrešila fašistična milica, temveč kraljeva italijanska vojska. V času vseprisotnega nasilja je upodobitev ne le spomin na dogodek, pač pa tudi klic k človečnosti.

O zločinu so pisali Danilo Lokar v noveli Za frontama, Tone Partljič v drami Rdeče in sinje med drevjem ter zgodovinarja Tone Ferenc in Ljudmila Bezlaj Krevelj ter domačin Franc Černigoj. Sliko Toneta Kralja hrani Goriški muzej.

Deli Nazaj