Uvod v pester in poln dogajanja mesec maj je že tradicionalno pripadel praznovanju občine Ajdovščina ob petem maju, kot spomin na ustanovitev prve slovenske vlade, ki se je leta 1945 oblikovala prav v našem mestu. Praznovanja se je udeležila velika množica občank in občanov, ki so sprva občudovali kulturni program. Za slednjega je režijsko poskrbel Peter Avbar skupaj z Moškim pevskim zborom Srečko Kosovel ter plesalkami in plesalci Plesnega kluba ADC. Sledila sta tradicionalna slavnostna seja Občinskega sveta Ajdovščina in govor župana Tadeja Beočanina, nato pa so na vrsto prišla priznanja zaslužnim za dosežke, ki bogatijo življenje in delo v eni najprodornejših občin v Sloveniji.

Najvišje, Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina je tokrat šlo v roke Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel, ki že več kot osem desetletij skrbi za kulturno dogajanje na Ajdovskem in širše. Podeljenih je bilo tudi pet zlatih znakov. Tomaž Bizjak je prejel Zlati znak Občine Ajdovščina za izjemen gospodarski preboj, temelječ na znanju, inovacijah in prenosu izkušenj. Damjan Pregelj za dosežke na področju jadralnega padalstva ter aktivno in predano delo v društvih. Plavalni klub Ajdovščina si je Zlati znak Občine Ajdovščina zaslužil za uspešno 10-letno delovanje in doseganje vidnih plavalnih rezultatov. Jožefa Bratina za dolgoletno predano delo in ohranjanje tradicije Gostilne pri Maksu. Drago Sedmak pa za doprinos k ohranitvi zgodovinskih virov in bogatenju zakladnice zgodovine naše lokalne skupnosti.

Obrazložitve nagrajencev:

Društvo pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina je korenine pognalo v taborišču v Bariju – spontano petje primorskih taboriščnikov je kmalu vodilo v organiziran zbor pod vodstvom uveljavljenega skladatelja Rada Simonitija. Danes je Moški pevski zbor Srečko Kosovel  sinonim za moško zborovsko petje, tako v Vipavski dolini kot v Sloveniji in v svetu. Zbor že 80 let zaznamuje kulturno dogajanje na Primorskem in širše. Veličastne proslave ob okroglih obletnicah vrnitve Primorske k matični domovini, petomajska slavja, pomembni dogodki in delovne zmage, vse to so obogatili kosovelovci s svojo pesmijo.

Malo je pevskih sestavov, ki bi vseskozi nizali tako uspešne zgodbe, pri čemer kdo ve katera generacija fantov in mož, ljubiteljskih pevcev še po osmih desetletjih z vso zagnanostjo ustvarja in piše zgodovino. Kot so se v vseh teh letih zamenjale številne generacije pevcev, menjavali dirigenti, se je širil tudi repertoar pesmi. Tako zbor danes ne prepeva le partizanskih, slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ampak posega tudi po zahtevnejši domači in tuji zborovski literaturi, pa naj bo ta posvetna ali sakralna. Nešteto koncertov, veliko potovanj in praviloma najvišjih uvrstitev na tekmovanjih pevskih zborov doma in v tujini, je zgodovina, na katero so ponosni tako pevci vseh generacij kot njihovi dirigenti in vsi, ki zbor spremljajo skozi vsa ta uspešna leta ustvarjanja. Kosovelovci so se vselej učinkovito prilagajali mnogim spremembam na zborovskem področju, tudi upadanju trenda moškega petja ter se z manjšim sestavom preusmerili v tehnično zahtevnejše zborovske partiture. Kolikokrat je žvenketalo zlato in srebro na tekmovanjih ne zgolj na domačih tleh, temveč tudi na Češkem, Norveškem, Malti, v Španiji, Slovaški, na Hrvaškem … Sledila so vabila na scenske spektakle in sodelovanja z drugimi zbori in glasbeniki, na abonmajske koncerte ter druga odmevna srečanja... Pomenljiva so gostovanja pri naših izseljencih po svetu, ki jim je zbor ponesel slovensko narodno in umetno pesem in navezal prisrčne stike in prijateljstva v Argentini, Kanadi, ZDA, Franciji in Italiji.

S trdim delom, disciplino in predanostjo na brezštevilnih vajah, turnejah in tekmovanjih, s karizmatičnimi dirigenti in pestrim programom je Moški pevski zbor Srečko Kosovel z zlatimi črkami vklesal ime Ajdovščina na svetovni zemljevid moškega zborovskega petja. Sedanja generacija se zaveda nujnosti pomlajevanja zasedbe in s tem namenom je pod okriljem društva nastal še Mešani mladinski zbor Srečko Kosovel, ki je že v kratkem obdobju osvojil tri zlate plakete. Najvrednejše, na kar so »kosovelovci« še posebej ponosni, pa je prav gotovo ohranjanje slovenske zborovske pesmi skozi vsa obdobja osemdesetletnega ustvarjanja in pa zavedanje, da so slovensko pesem delili s številnimi poslušalci po svetu in v domovini.

Tomaž Bizjak, Zlati znak Občine Ajdovščina

Tomaž Bizjak že več kot desetletje hodi po poti razvoja gospodarstva in družbe, ki temelji na znanju. Z nadpovprečnimi dosežki na slovenski in evropski ravni dviguje standarde in prepoznavnost občine Ajdovščina kot okolja gospodarstvenikov in inovatorjev. Študiral je na Univerzi Cambridge, njegova področja so biotehnološko podjetništvo in komunikacija znanosti. Tomaž Bizjak je soustanovitelj in izvršni direktor podjetja ReCatalyst, ki je bilo v letu 2023 ovenčano s prestižnim naslovom Slovenski start-up leta. S svojo izvirno idejo je uspel prepričati mednarodno skupino vlagateljev. To je bil pomemben preboj za podjetje, ki se ukvarja z razvojem in patentirano proizvodnjo katalizatorjev naslednje generacije za vodikove celice. S poslovno enoto v Ajdovščini v razvoj vključuje tudi nekatere ajdovske podjetnike. Sodeloval je pri mnogih znanstveno-podjetniških projektih, tudi pri vzpostavitvi Centra za tehnologije genske in celične terapije na Kemijskem inštitutu. Svoje znanje in izkušnje vedno rad ponudi za dober namen tako na podjetniškem kot na splošnem človekoljubnem področju. Njegovi dosežki na področju gospodarstva so izjemni, številne nominacije, priznanja in nagrade ga spremljajo že od študijskih let dalje.

Kot mlad posameznik je prejel podporo ajdovskega Mladinskega sveta in Občine Ajdovščina, to pa sedaj prenaša naprej in podpira programe, ki krepijo naše mlade generacije. V desetletju predanega dela je kot posameznik dosegel pomembne življenjske uspehe in pri tem še vedno ostal naravnan k doseganju novih. Odpira poti drugim s podobnimi ambicijami in uveljavlja Slovenijo na evropski ravni kot deželo odličnih inovatorjev in start-up podjetnikov.

Damjan Pregelj, Zlati znak Občine Ajdovščina

Damjan Pregelj je športnik, jadralni padalec, od nekdaj pa rad zahaja v hribe, ki mu predstavljajo vir energije in sprostitve. Z vrhov se je z nebom začel spogledovati že v zgodnjih letih, pri 25-ih pa se je pridružil pionirjem na področju jadranja s padali. Skupaj so se učili, si nabirali znanja in izkušenj in utirali pot tej danes tako priljubljeni športno-rekreativni dejavnosti. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je izšolal več kot 200 jadralnih pilotov, 30 pilotov tandema in 2 inštruktorja. Z jadralnim padalom je tudi tekmoval in dosegel več vrhunskih rezultatov v točnosti pristajanja, bil pa je tudi selektor slovenske reprezentance. Kot dober poznavalec in organizator je v športnih društvih prevzemal vodilna mesta, bil je tudi predsednik Zveze za prosto letenje Slovenije. V več kot treh desetletjih jadralnega padalstva je v tem športu doživel velike spremembe.

Če so na začetku prijatelji z velikimi in težkimi nahrbtniki s padali plezali na hrib zato, da so se spustili dol, je danes pot na vrh lažja, jadranja s sodobnimi padali so varnejša, poleti pa veliko daljši. Damjan Pregelj je ob poletih z vrha hriba ves ta čas ohranjal ljubezen do hoje v hribe. Športa sta nenazadnje precej povezana in težko bi našli osebo, ki bolje pozna pohodništvo in skrb za naravo. V Planinskem društvu Ajdovščina je tako zavel nov veter, z izkušnjami z vodenjem velike skupine, predan naravi in svoji skupnosti, s športnim duhom in s pogledom z vrha.

Plavalni klub Ajdovščina, Zlati znak Občine Ajdovščina

Plavalni klub Ajdovščina je bil ustanovljen novembra 2013 z namenom, da se tudi v Ajdovščini in širše v Vipavski dolini kalijo mladi uspešni in vrhunski plavalci. Osnovni cilj kluba je predvsem plavalno opismenjevanje prav vseh generacij, od najmlajših do najstarejših – od vadbe za dojenčke in malčke, tečajev za otroke, plavanja za odrasle in seniorje ter vadbe za otroke s posebnimi potrebami. Plavalci lahko izbirajo med rekreativnimi ali tekmovalnimi treningi. Klub se vedno pogosteje pojavlja na državnih in mednarodnih mitingih. Na tekmovalnem področju so članice in člani Plavalnega kluba Ajdovščina v desetletnem delovanju dosegli zavidljive rezultate.

Med njimi so tako naslovi državnih prvakov, kot redno uvrščanje ajdovskih plavalcev na najvišja mesta tekmovanj. Klub si želi takšnih rezultatov tudi v prihodnje, saj v okviru Plavalnega kluba Ajdovščina v domačem bazenu vsakodnevno trdo in zavzeto trenira več mladih plavalcev. Kot zahvalo za uspešno dosedanje delo in obenem spodbudo za v prihodnje prejme Plavalni klub Ajdovščina Zlati znak občine Ajdovščina.

Jožefa Bratina, Zlati znak Občine Ajdovščina

Jožefa Bratina je več kot šest desetletij predano kuhala v Gostilni pri Maksu, ki je prav zaradi njene okusne kuhinje slovela daleč naokoli kot dobra domača gostilna. Predvsem pa se je zapisala v srca mnogim generacijam delavcev, ki so na ajdovski plac prihajali na okusne malice in kosila. V zlatih letih je Gostilna pri Maksu hranila delavce Mlinotesta, Kovinske in drugih tovarn, do zadnjega so hodili k Maksu delavci mnogih obrtnih delavnic in uradov iz vsega mesta. Ni moč prešteti, koliko lačnih ust je gospa Jožefa nasitila tekom vseh teh desetletij, na dan je pripravljala po več kot sto obrokov. Znano je, da so ob delavnikih gostje pri Maksu imeli svojo uro in svoj stol, saj kdor je enkrat poskusil Jožefino kuho, se znova rad vračal. Ne zgolj domačini, v zlatih časih gostilne so se v Gostilno pri Maksu vračali gostje od vsepovsod, tudi iz tujine, zlasti zamejci in Italijani. Gostilna pri Maksu je aktivno prispevala lokalni skupnosti tudi s podporo športnim klubom in drugim skupinam, ki jim je nudila brezplačne obroke. 

Mnogi se strinjamo, da je imel obisk Gostilne pri Maksu poseben čar, katerega dodana vrednost so bile vonjave iz Jožefine kuhinje. Gostilna je zaprta, gospa Jožefa Bratina, ki je do konca ohranjala tradicionalne navade, podedovane po moževih starših, pa je po šestih desetletjih kuhanja v zasluženem pokoju. Ostajajo pa nam zanimive zgodbe in anekdote z gostilne na ajdovskem placu, ki jih je vredno ohraniti.

Drago Sedmak, Zlati znak Občine Ajdovščina

Drago Sedmak je zgodovinar in profesor sociologije ter muzejski svetnik. Do upokojitve je bil kot kustos zaposlen v Goriškem muzeju, kjer se je ukvarjal s tematiko fašizma, TIGR-a, italijanskimi vojnami, predvsem pa velja za poznavalca prve svetovne vojne in Soške fronte. Je avtor več pomembnih in odmevnih razstav, tudi stalne razstave Državna meja na Goriškem, postavljene na železniški postaji v Novi Gorici. Posebej odmevna je bila njegova razstava Podobe soške fronte 1915–1917. Njegovo ime stoji pod 127 knjigami, katalogi, članki, strokovnimi zapisi in drugimi prispevki. V številnih se osredotoča na Vipavsko dolino in Ajdovščino pred prvo vojno in med njo ter s svojimi dognanji in razmišljanji ponuja dobra izhodišča za nadaljnja raziskovanja.

Temeljiti in poglobljeni sta njegovi študiji v dveh knjigah, ki ju je izdala Lavričeva knjižnica Ajdovščina – Ajdovski Lokarji in prva svetovna vojna ter zbornik Bog dal konec te gerde vojne. Drago Sedmak se je s svojim predanim muzealskim delom zapisal tudi v filmsko zgodovino – njegova zasluga je namreč najprej odkup zbirke ajdovskega zbiratelja Stipeta Štekarja, nato pa tudi najdba svetovnih raritet – kopijo filmskega traku iz obdobja nemega filma Ernsta Lubitscha Ko sem bil mrtev, ki je veljala za izgubljeno, in kolorirani film Žongler. Ob tem pa je Drago Sedmak svoje znanje in poznavanje z veseljem razdajal ustanovam in posameznikom na širokem severnoprimorskem območju, brskal po svojem arhivu starih fotografij, sodeloval na zgodovinskih prireditvah, pisal prispevke za lokalno časopisje, hodil po terenu in odgovarjal na vprašanja novinarjev, nanj se še vedno obračajo mnogi, ki iščejo sorodnike, padle na Soški fronti.

Drago Sedmak je za svoje delo prejel častno Valvasorjevo priznanje. Zveza kulturnih društev mu je podelila veliko priznanje za izjemen prispevek k ohranjanju kulturne dediščine, zgodovinskega in kolektivnega spomina Vipavske doline in širše skupnosti.

* Vir novice: Občina Ajdovščina   

* Fotografije: Klemen Batagelj photograpy   

Deli Nazaj