Leta 2004 sem pri 14 letih že razumela tehnične osnove življenja. Brizgalna Brizga skupine Atomik Harmonik je imela že bolj jasno sporočilo z besedilom: "Izbrala Si Bom Fanta "tizga Ta Velizga" Saj Brizgalna Ta Njegova Res Najlepse Brizga." Tukaj sem nad plehkostjo, provokativnostjo in nizkim straniščnim humorjem že krepko zavijala z očmi.

Pri 23ih sem se na faksu na vse kriplje upirala taki prostaški glasbi. Takrat se je recimo povsod predvajal Lepi Dasa, ki je opeval "joške od Obale do Koroške". Damjan Murko pa je doživljal: "Šok, o moj bog, ko sleče se, saj to ni res. Saj pod krilom skriva ona p****, večjega kot moj prijatelj Denis."

No tu sem dvignila roke in naredila križ nad slovensko glasbeno sceno. Generalno sem jo začela dojemati kot poceni, plehko in nekvalitetno. Seveda sem s tem krepko delala krivico ustvarjalcem, ki so se trudili slovenski glasbi vrniti veljavo in razum.

 V zadnjih letih sem slovenski glasbi dala drugo možnost. Hamo & Tribute 2 Love, Rudi Bučar, Joker Out, Jet Black Diamonds, Eva Boto, Nina Pušlar,… Odlični glasbeniki, ki sicer opevajo ljubezen, vendar ne prodajajo opolzkosti zavoljo nekaj dodatnih lajkov pijane mladine.

Verjamem, da sedaj kot mama gledam na svet malo drugače. Pa recimo temu bolj odraslo in kritično. Na vseh koncih in krajih želim svoji hčerki obvarovati pred svetom, ki ju obkroža. Pretirana seksualnost, nerealne predstave o telesu, spletno nasilje, normaliziranje kajenja, popivanja in spolnosti v vedno mlajših letih. Aja, pa obvarovala bi ju pred bedno glasbo seveda. V določenem delu slovenske glasbe več kot očitno ne obstaja zdrava meja dobrega okusa. Dovoljeno je vse. In ko pridemo dovolj nizko, se dobijo ustvarjalci, ki to vzamejo kot izziv in stopijo še stopničko nižje.

Pa me je kot mamo tudi mene zadelo… Današnji popularni napevi Fehtarjev, Firbcev, Polkaholikov, Ravbarjev in ostalih modernih narodno zabavnih bendov so se prikradli tudi v mojo družino…

Hčerki sta začeli z napevi…"…fotkaj mi das dekolte. Skoz dirndl vidim goloto…"

Pa tega ste tudi že slišali…"…da v senci hladni vžgem te po tazadni, ko s tebe trgam cunje Gucci, Luis Vitton.« Mogoče pa tole…"…js ne morm vade pit, vade pit, vade pit…"

Hja, kaj pa zdaj? Začnem z razlago, zakaj je to neprimerno? Zakaj otroci tega ne bi smeli poslušati in peti? Lahko jim omejim poslušanje teh pesmi doma, ampak jih bodo slišali v šoli med odmorom, na vsaki rojstnodnevni zabavi in vsaki veselici, kjer ljudje ponorijo ob teh komadih.

Pa pomislim takole. Tudi sama sem skozi otroštvo poslušala in pela pesmi, ki niso ravno primerne za otroke. Skozi odraščanje sem jih začela razumeti in se do njih opredeliti. Težko naše otroke obvarujemo pred popolnoma vsem, kar je na svetu slabo. Če bo najhujša stvar v življenju naših otrok opolzek napev pesmi Brajde, vseeno našim otrokom ne bo hudega…

Očitno mora vsaka generacija skozi svoje obdobje straniščnega humorja. V razmislek vrstica našega legendarnega slovenskega pesnika Franceta Prešerna: "Lička bledijo, joški visijo, luknja velika, Prešerna ne mika."

Shatzi!

* Kolumna je bila prvotno objavljena v aprilski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina    

Deli Nazaj