Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Na Ustju pri Zlati ptici

Na Ustju gre počasi h koncu že drugo leto delovanja Waldorfskega vrtca, ki se je že prav lepo vgnezdil v naših krajih. Urška Dugulin o tem, kako potekajo prvi poletni dnevi na vasi.

'Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši,…'.

Takole odmeva iz našega vrtca Zlata ptica, ki mu z otroci pravimo kar gnezdece. V njem se trenutno druži 14 otrok, z začetkom naslednjega šolskega leta pa bo v gnezdecu pelo že 21 ptičic.

Temu primerno te dni pripravljamo nove prostore za najmlajše. Podmladek pa že od marca občudujemo tudi na naših četrtkovih sprehodih v 'kozja nebesa', kot temu radi rečemo z otroci. Namreč, vsak četrtek, se s skupino desetih starejših otrok, sprehodimo čez travnike, ob reki Vipavi, skozi gozd, vrh katerega se nam razpre pogled na travnik in veliko ogrado polno kozic. Te že od daleč slišijo radostne krike in se v diru poženejo k ograji, kjer jih otroci veselo hranijo. Podmladku pa smo prejšnji teden bili priča tudi v 'štali' sosedovega kmeta Simona. Njegove krave so skotile  pravljično število sedmih teličkov.

O rodovitnosti zemlje v vipavski dolini je pisal že Valvasor. Rezultat tega in dela pridnih rok pa je naš vrtiček. Pogled nanj je prav sproščujoč, saj ga krasi veliko solate, kreša, korenček, rdeča pesa,…Otroci vsak dan potrpežljivo kukajo v ducat malinjakov, ki so se letos prav posebej razbohotili. Željo po zobanju teh slastnih sadežev velikokrat poteši soseda Vlasta, ki nam prinese košaro sveže nabranih češenj. Letos pa smo že drugič z otroci pripravili pravi melisin sirup. Tale osvežitev nam lajša vročino teh dni, veliko tega pa smo z otroci namenili prav praznovanju Janezovega, 24.6.. Takrat  smo skupaj s starši in vaščani Ustij pletli Janezove venčke, se podali v čarobni svet ob pravljici Šentjanževka, peli, zakurili kres in ne nazadnje tudi rajali ob njem.

Pa naj še kdo reče, da nam je dolgčas. Ta kar pri nas naj se zglasi, se hitro kaj zanj dobi.

 

 

Urška Dugulin

Waldorfska vzgojiteljica

Urška Dugulin

#ustje

Kolofon