Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Tadej Beočanin: Intervju

Pozitivno me je presenetila energija med ljudmi in to, da znajo sodelovati. Po drugi strani pa sem med občani začutil veliko nezaupanje do občine kot institucije.

Pokličem gospoda Pelicona, ki je na Občini predstavnik za odnose z javnostmi. Povem mu, da bi rada naredila intervju z županom in obljubi mi, da mi bo dodelil termin. Datum in kraj srečanja mi nato posreduje preko elektronske pošte in že konec tedna obiščem G. Beočanina.

Oktobra lani je več kot 64 % prebivalcev občine Ajdovščina, v drugem volilnem krogu, na listi za župana obkrožilo ZA Tadeja Beočanina. Danes, je Tadej Beočanin novi ajdovski župan, ki je mandat dobil vsaj za naslednja štiri leta. Je ambiciozen, mlad, delaven, proaktiven in najpomembnejše, zna sodelovati. Obljublja, da bo deloval v koraku s časom in bo občino vodil v pravo smer – smer razvoja in učinkovitih strategij za skupno dobro. Ker pa vprašanjem nikoli ni konca, smo jih nekaj postavili tudi mi – sledi pogovor ob srečanju z županom Tadejem Beočaninom. 

»Župan občine Ajdovščina« ... kaj vam najprej pade na pamet ob temu nazivu?

Najprej pomislim na veliko obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz upravljanja te funkcije, ki pa si jo zagotovo štejem tudi v čast. Moram reči, da se v koži župana počutim dobro in sem zaenkrat z delom, ki smo si ga zastavili zadovoljen. Seveda še ni vse zastavljeno na način, kot si želimo peljati stvari v prihodnje, ampak stremimo h temu.

Ste se počutili boljše prej, ko ste aktivno delovali na mnogih področjih razvoja Ajdovščine ali sedaj kot župan? Kakšna je razlika med tem, da ideje ponujaš in med tem, da imaš moč, da jih lahko tudi uresničiš?

V obeh primerih sem se zelo dobro počutil. Že kot predstavnik civilne družbe - nenazadnje sem bil občninski svetnik že v prejšnjem mandatu, sem z veseljem iskal raznorazne rešitve, kako Ajdovščino potegniti na pot hitrejšega razvoja. Sedaj, v vlogi župana, so zadeve po eni strani bistveno lažje ... po drugi strani pa se tu pojavlja pomembna razlika. Prej sem zagovarjal interese v krogu tistih, od koder sem izhajal (npr. krog mladine), kot župan pa moram skrbeti za uravnotežen razvoj med vsemi kategorijami in skupinami občanov. To pomeni starostno, profilno in geografsko gledano. Na tej točki so razlike najbolj očitne, saj moram sedaj vse ideje tudi preveriti in presejati z vsemi ostalimi vplivi, ki jih prinaša tak predpis oziroma projekt. V funkciji župana je seveda to tudi moja poglavitna naloga – spraviti ideje, ki prinašajo razvoj občine v dobro prakso.

Pravijo, da je vsak začetek težak –  kakšni so vtisi, ki ste jih dobili v prvih mesecih mandata?

Če se res skoncentriram na prve tri mesece, sem doživel kar nekaj presenečenj. Najprej me je pozitivno presenetila energija med ljudmi in to, da znajo sodelovati. Veseli me,  da z veseljem prispevajo h skupnemu razvoju ter po svojih močeh skušajo narediti vse, da bi bili kot občina uspešnejši. Po drugi strani pa sem med občani začutil veliko nezaupanje do občine kot institucije. Glede tega bomo imeli v prihodnjih letih precej dela, saj je nujno potrebno povrniti zaupanje občanov. Potrebno je pokazati, da se stvari rešujejo in spreminjajo.

Poleg tega sem doživel še vsa redna presenečenja, ki se dotikajo mojega službenega delovanja, obsega dela in njegove narave. Občina se namreč srečuje z zelo različnimi področji dela. Ajdovska občina je ravno tako velika, da župan čisto vsega ne more vedeti, po drugi strani pa ljudje pričakujejo, da bo župan prisoten oziroma bo sodeloval pri vseh zadevah.

Pojavljajo se govorice, da celo nekoliko preveč sodelujete oziroma, če ostanem direktna, da imajo nekateri člani sveta preveč vpliva na vaše odločitve, jih celo sprejemajo brez vas? Je v tem kaj resnice? 

No, takih in drugačnih informacij in dezinformacij je precej in se zelo hitro širijo. Moram pa priznati, da vodim vključevalno politiko. To pomeni, da se o ključnih odločitvah, ki se navezujejo na razvoj občine, posvetujem tako s strokovno kot tudi s politično javnostjo, to je občinski svet. Za operacionalizacijo dela, se pravi vse tiste manjše zadeve, ki izhajajo iz pristojnosti župana, sem imenoval dva podžupana, enega za gospodarsvo, drugega za družbene zadeve.

Oba podžupana manjše zadeve peljeta samostojno in imata za to tudi moja pooblastila. Govorim predvsem o manjših stvareh, katerih reševanje je relativno rutinirano. Od njiju, kot od svojih namestnikov, pričakujem, da določene zadeve peljeta v celoti in prideta sama do konkretnih rezultatov. Seveda sem v primeru težav jaz tisti, ki moram biti s temi stvarmi seznanjen. Vse ključne odločitve pa v občini ne potekajo brez moje vednosti oziroma brez moje odločitve in mnenja.

Če bi občani izrazili skrb, da pri določeni odločitvi pogrešajo vaše mnenje, bi ukrepali? (tudi, če ta odločitev za občino ne bi bila med ključnimi)

Absolutno, absolutno.

Ste najmlajši v zgodovini županov občine Ajdovščina, mogoče tudi trenutni najmlajši župan v Sloveniji?

Ne, sem tretji najmlajši trenutni župan v Sloveniji.

Se zaradi tega srečujete z določenimi problemi – se vam kdaj zgodi, da vas zaradi tega kdo ne jemlje dovolj resno?

Takih izkušenj nimam, čeprav sem pričakoval, da me kdo zaradi starosti mogoče ne bi jemal dovolj resno. Nenazadnje opravljam funkcijo, ki nosi težo odgovornosti in prinaša vpliv ter moč, tako, da me spoštujejo.

Je v omari vaše županske pisarne še kaj okostnjakov iz prejšnjih mandatov?

(se nasmehne) Ja, ogromno je okostnjakov iz omar preteklih mandatov. Občina ima predvsem na področju nepremičnin zelo dolge čakalne vrste. Ogromno je dela z zaključevanjem stvari, ki so bile odprte v preteklih mandatih. Praktično celotni proračun letošnjega leta, torej 2015, realizira projekte, ki so bili zastavljeni že v prejšnjih mandatih. To so stvari, ki jih je treba speljati do konca, logično. Po drugi strani pa moramo tudi vse tiste stvari, ki padejo iz omar odpraviti, da lahko pridemo na čisto. Sploh na področju nepremičnin, kjer imamo zelo veliko število nerešenih vlog. Pričakujem, da jih bomo nekje v štirih letih spravili na nič.

Kaj sledi v sklopu urbane prenove mesta? Kako se bo občina borila proti Civilni iniciativi, ki je proti zaprtju osrednjega trga? 

Ajdovščino želimo narediti mesto v mesto, kar pomeni, da želimo urediti vse kotičke, ki jih Ajdovščina ima. Prenova Lavričevega trga je ena prioritetnih nalog s katerimi se bomo ukvarjali – predstavlja tudi največji simbol našega poudarka na urbanizaciji mesta.

Vemo, da Civilna iniciativa nasprotuje zapori trga za parkiranje. Povedal sem že, da smo se pripravljeni pogovarjati o vseh rešitvah tega problema, ko na Lavričevem trgu parkiranje ne bo več mogoče. Na žalost smo si glede tega še zelo na nasprotnih bregovih. Kar pa se ostalih ciljev Civilne iniciative tiče, smo si precej sorodni – to so cilji vezani na prenovo trga, komunalno opremljenost centra in podobno. Pričakujem, da bomo skupaj reševali probleme z dogovorom, v kolikor pa to ne bo šlo, bomo v določenih primerih prisiljeni uporabiti tisto, kar imamo – to je zagovarjanje interesov vseh občank in občanov, ne samo tistih, ki prebivajo na trgu.

Z namenom urejanja prometnega režima Lavričevega trga bomo že v letošnjem letu začeli z izgradnjo dveh parkirišč, enega za starim mlinom, drugega pri stavbi tri OŠ Ajdovščina in počasi preusmerjali parkiranje na ta območja. To želimo narediti najprej na mehkejši način, sama prenova trga pa je predvidena za leti 2017/18.

Kar se tiče ostale urbane prenove mesta imamo ogromno točk, ki jih moramo urediti. Potrebno je aktivirati tudi samo vsebinsko dogajanje in Ajdovščini vrniti tisti utrip, ki ga je nekoč imela.

Sem verjetno spadajo stvari zapisane pod točko urbane prenove v vašem programu – ureditev grajskega obzidja, nove kolesarske steze in kar tri nova krožišča v mestu?

Drži, grajsko obzidje bomo v prihodnjem letu uredili v kulturno prizorišče. Bo pa to ena zadnjih točk na seznamu. Za to bomo gotovo potrebovali tudi zunanje vire financiranja bodisi od države ali EU. Kar se kolesarskih stez tiče, so določeni projekti že naročeni, tukaj smo seveda spet vezani na finance iz EU.

V interesu nam je, da bi večje kraje v občini povezali s kolesarskimi stezami, ki bodo poleg boljše mobilnosti za domačine prispevale tudi k razvoju turizma. Sama krožišča so prav tako v planu, v prihodnjih letih se lotevamo najprej križišča na obvoznici in krožišča pri cestni bazi. To sta prvi dve krožišči v planu.

Kje je po vašem mnenju največji problem turističnega razvoja občine in kdaj lahko dejansko pričakujemo Vipavsko dolino kot enotno blagovno znamko?

Župani vseh šestih občin Vipavske doline smo se na mojo pobudo sestali pred dvema mesecoma in se dogovorili, da nastopimo skupno, z blagovno znamko Vipavska dolina. Zaključeni so tudi projekti, ki nam bodo kot produkt podali destinacijsko znamko, blagovno znamko, logotip ... V kratkem bo objavljen natečaj za celostno grafično podobo blagovne znamke Vipavska dolina. Tisto, na čemer je treba še ogromno narediti pa je povezovanje ponudnikov. Tukaj opažam zelo velik manko v naši občini kot tudi v ostalih. Različno ponudbo bo potrebno zapakirati v podobne pakete, ki bodo privabljali turiste tako iz Slovenije kot iz tujine, kar bo velik izziv.

Vseeno so za Ajdovščino najpomembnejša delovna mesta. Zaenkrat gre vaši obljubi o 300 novih delavnih mestih dobro. Mlinotest je »rešen«, prihajajo nove proizvodnje (Tosla) in še marsikaj bi se našlo. Kakšen je vaš komentar na trenutno stanje?

Ustvarjanje novih delovnih mest je res naša ključna prioriteta. Seveda še ne moremo govoriti o nastajanju novih. Zgodba, ki smo jo speljali z Mlinotestom, je zgodba ohranjanja obstoječega števila delovnih mest. Na kratek rok je le to mogoče, čeprav za Mlinotest verjamem, da se bo v prihodnje razvijal in tudi ustvarjal nova delovna mesta. Že sedaj je največji zaposlovalec v občini. Dobro je, da se ne dogajajo črni scenariji, kot smo jih bili deležni med velikimi ajdovskimi podjetji v preteklih letih.

Trenutno se odpirajo novi obrati, veliko se že pogovarjamo z gospodarstveniki. V poletnem času bodo objavljeni novi razpisi za subvencionirane zaposlitve za nedoločen čas tudi za občine, preko katerih bomo delodajalcem pomagali pri zaposlitvah ... Veliko zemljišč, ki so zaenkrat še v zasebni lasti, bo v bodoče namenjenih investitorjem, ki bodo na našem območju lahko odpirali nove proizvodne kapacitete.

Z novim pravilnikom za spodbude gospodarstva, ki smo ga sprejeli pred dvema mesecoma, ima Ajdovščina v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami zelo velike konkurenčne prednosti. Tisti investitor, ki bi se odločil za Slovenijo, ne vidim razloga, zakaj se ne bi odločil za investiranje na območju naše občine. Prometno smo na zelo ugodni legi in kot občina investitorjem ponujamo največ od vseh slovenskih občin. Problem, ki ga opažam pa je, da smo nekoliko manj konkurenčni kot država, predvsem v primejavi s članicami EU-ja iz bolj vzhodnega dela. Tam so namreč stroški za odpiranje novih delovnih mest bistveno nižji. Pri nas je zato nujna kombinacija ukrepov lokalne skupnosti, ki jih že izvajamo, in znanja, ki ga tudi imamo. Ta preseg nam bo v prihodnje prinesel nova delovna mesta.

V Sloveniji je danes aktualna tema privatizacija. Kakšno je vaše mnenje? Razprodaja državnega premoženja da ali ne?

Ne, sam nisem naklonjen pretirani privatizaciji. Ne moti me, da se določena podjetja prodajajo ... pri določenih podjetjih, kjer ima Slovenija strateški interes pa mislim, da bi jih mogli ohraniti v domčih rokah. Konec koncev smo na primeru Mlinotesta v Ajdovščini pokazali, da se lahko zgodbe pelje tudi na način, da podjetja ostajajo v domačih rokah. Ne niti nujno v državnih, ampak rokah slovenskega kapitala. V primeru Mlinotest je bilo tega kapitala za območje naše občine dovolj.

Kaj se dogaja v sklopu projekta OŠ Danila Lokarja in novih prostorov za glasbeno šolo?

Končno, po petih mesecih pogovorov in diskusij, smo našli ustrezno rešitev za OŠ Danila Lokarja. Našli smo tako rešitev, s katero smo vsi zadovolnji – investitorji, učitelji, starši in ministerstvo za izobraževanje. Posledično bo to pomenilo, da bodo zadovolnji tudi otroci, katerim je objekt namenjen. Gre konkretno za dozidavo štirih novih učilnic in manjše predelave znotraj objekta nove šole. Rešitev bo realizirana do konca naslednjega šolskega leta 2016. Vselitev v novo osnovno šolo bo septembra 2016. Takrat se sprostita tudi stavbi ena in dva, ki sta trenutno v uporabi, stavba tri se poruši.

Ostali dve stavbi bomo namenili tistim vsebinam, ki trenutno trpijo prostorsko pomanjkanje za normalno in kakovostno delo. Govorim o glasbeni šoli, katere problem bomo najverjetneje reševali v sklopu dodelav in predelav stavbe ena. Dogradilo naj bi se še koncertno dvorano, ki bi služila tudi za potrebe koncertnega doma. Ideja o uporabi prostorov stavbe dva še ni skristalizirana, bo pa potrebno nekje zagotoviti prostore za delovanje Ljudske univerze.

Vzporedno s tema dvema projektoma bomo dograjevali tudi ŠC Police, še z eno, gimnastično dvorano, ki jo širše regijsko območje trenutno nima. To vidimo tudi kot prednost uporabe in zanimanja za dvorano v prihodnje.

Kakšno je stanje pri projektu Pilonove galerije, so plani že začrtani?

Načrtuje se razširitev razstavne kapacitete in celotne dejavnosti Pilonove galerije. Sredstva za prenovo sosednjega objekta – Rustjeve hiše, so zagotovljena za prihodnje leto. V spodnjih prostorih hiše obstaja možnost za turistično ponudbo.

Planov je veliko, so tudi izvedljivi?

Planov je veliko in so izvedljivi. Tisto, kar bomo gotovo še potrebovali, so dodatni zunanji viri financiranja. Tukaj bo potrebno vložiti ogromno energije, ampak jaz verjamem, da nam bo uspelo. Kar nekaj večjih infrastrukturnih projektov je v načrtu in trdno verjamem, da bodo realizirani – sploh vsi tisti, ki sem jih v intervjuju tudi naštel.

Poletje je pred vrati. Bo časa dovolj vsaj za kratek dopust?

Absolutno bo poleti čas tudi za dopust! In to ne tako kratek, ampak si bom zagotovo vzel tistih štirinajst dni, da se odklopim. Poletje je čas, ko se stvari relativno umirijo. Dopust je seveda nujno potreben.

Gospod Beočanin odgovarja sproščeno in izčrpno, intervju se odvija v njegovi pisarni na Občini. Toliko zaenkrat.

 

Ana Rustja
Kolofon