Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Intervju: Eva Irgl

Eva Irgl, poslanka SDS-a, predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. O tem kako deluje, kaj misli in svetuje. Tudi o begunski krizi in domačem političnem parketu.

Spet smo postavljali vprašanja, ponovno v krogu domačih poslancev oziroma poslank. Tudi zato, ker se verjetno nemalokdo od vas pogosto sprašuje, kaj se skriva za poklicem poslanca, kakšna je njegova vloga, kaj dela in  kako razmišlja. Kako svet vidi v času vsesplošnih kriz, času neizbežnih situacij in času iskanja najboljših rešitev. Eva Irgl nam je povedala svoje. Čas je za branje, vzemite si ga.

Katera je največja prednost vašega poklica?

Biti poslanec pomeni možnost spoznavanja izjemnih posameznikov, društev, organizacij, ki ti predstavijo svoje delo, pomeni možnost rešiti zagate ali probleme, ki jih ljudje imajo. Ta poklic seveda prinaša zlasti možnost, da se s pametno in odgovorno politiko lahko ustvari blaginja za ljudi. Vse to je tisto, kar je pozitivno in zaradi česar je ta poklic zanimiv, čeprav zelo odgovoren, in ga tudi rada opravljam. Svoje delo čutim kot poslanstvo, sicer najverjetneje ne bi mogla zdržati vseh pritiskov, ki sem jih deležna, ker odpiram teme, ki so bile vrsto let zamolčane oziroma o katerih se ni smelo govoriti.

Se vam zdi področje Ajdovščine in Vipave konkurenčni prostor za razvoj kakovostnega turizma in gospodarstva v primerjavi z drugimi občinami? Zakaj ja oziroma ne?

Seveda. Ajdovsko-vipavsko območje nudi odlične priložnosti za visokokakovostni turizem. Imamo čudovito naravo, ki je v nekaterih predelih še dokaj neokrnjena, in podnebje, ki ugodno vpliva na sadjarske in vinogradniške pridelke. Bi kdo sploh vedel za osmice, če jih ne bi bilo pri nas? Pa za vipavske češnje in druge dobrote? Bi kdo poznal zelén, pinelo, ter druge vrste vin, ki jih pridelujejo naši izjemni vinarji, ki tudi v svetovnem merilu pomenijo kakovost? Tako domačinom kot tujcem lahko ponudimo vrhunsko kulinarično ponudbo izključno iz sadov, ki jih obrodi vipavska zemlja. Imamo prednosti, ki pa se jih včasih premalo zavedamo, oziroma velikokrat ne znamo na pravi način tržiti vrhunskih izdelkov, čeprav moram reči, da smo v Vipavski dolini v zadnjih letih naredili kar nekaj bistvenih korakov v smeri večje prepoznavnosti domačih izdelkov.

Ko se pogovarjam z vinarji, ki pobirajo nagrade za svoje vrhunske proizvode, ali pa s sadjarji ter kmetovalci, mi potožijo, da je na področju kmetijstva, politika kmetijskega ministra do njih večkrat krivična in neprijazna. Zlasti zaradi nerazumevanja višine katastrskega dohodka. Prioriteta ministrstva bi morala biti konkurenčnost, ne pa da se breme potrošnje javnega sektorja prenaša na pleča pridelovalcev in kmetovalcev. Hvala Bogu, da je bil vsaj nepremičninski davek na zahtevo SDS in posameznih ostalih poslancev na ustavnem sodišču razveljavljen.

Tako področje Ajdovščine kot Vipave ima izjemno veliko potenciala v še dodatnem razvoju kmečkega turizma in prodaji domačih izdelkov, po vzoru npr. znanih družinskih podjetij in kmetij v Avstriji. Seveda pa je politika dolžna poskrbeti za takšno podporno okolje, ki bo ljudem v pomoč pri realizaciji ciljev, ne pa v dodatno breme zaradi pretirane birokratizacije. Turiste lahko privablja tudi pestra in raznolika zgodovina – če samo spomnim, ena največjih bitk v poznem obdobju Rima naj bi se odvijala prav na območju Vipave. V zadnjem času je tudi s tega vidika še posebej zanimivo društvo Teodozij iz Vrhpolja, ki poleg ostalih kulturnih društev skrbi za ohranjanje zgodovinske in kulturne dediščine. Za razvoj kakovostnega turizma in gospodarske dejavnosti na področju vinarstva je pomemben tudi Oddelek za vinarstvo novogoriške univerze, ki ima svoj sedež v Vipavi. Prepričana sem torej, da je še veliko možnosti za rast in razvoj turizma v Ajdovščini in Vipavi.

Prav tako pa menim, da bi morali veliko pozornosti usmeriti v odpiranje in podporo visokotehnoloških podjetij. Dober primer takšnih podjetji sta Bia Separations ter seveda Pipistrel. Vendar pa če želimo okrepiti gospodarstvo, je potrebno prenehati z nespametno politiko zadolževanja in uvajanjem novih davkov ter iti v razbremenitve gospodarstva.

Kako želite sami, kot poslanka v Državnem zboru, prispevati k razvoju tekočih problematik v Občini Ajdovščina?

Kot poslanka v Državnem zboru sem predstavnica vsega ljudstva, vendar pa še posebej pozorna na problematiko, ki je vezana na občini Ajdovščina in Vipava. Kljub temu, da je prvo delo poslanca sprejemanje zakonodaje, pa v poslanski pisarni, ki jo imam tako v Ajdovščini kot v Vipavi, zelo rada prisluhnem težavam posameznikov in jih, če se le da, skušam rešiti. Seveda se vedno vsega ne da, saj se moramo zavedati, da je izvršilna veja oblasti tista, ki ima dejanske vzvode moči, poslanci pa lahko pomagamo preko poslanskih vprašanj ministrom in v razpravah, kjer opozorimo na probleme, ki bi jih bilo potrebno rešiti. Tako že leta opozarjam ministre in ministrice na probleme, ki se dotikajo obeh občin in so vezani na državno politiko. Seveda pa aktivno sodelujem pri pripravi zakonov, ki jih v parlamentarno proceduro vlagamo v poslanski skupini SDS. Vendar pa žal, kljub dobronamernosti zakonov, ki gredo v smeri izboljšanja življenja državljank in državljanov, vedno znova s strani koalicijskih poslancev naletimo na gluha ušesa.

Zaradi opaznih trendov povečevanja brezposelnosti tudi na ajdovsko-vipavskem področju in s tem vedno bolj naraščajoče revščine sem sklicala seje Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, kjer smo s pristojnimi govorili o ukrepih za zmanjševanje revščine. Kot predsednica Komisije za peticije tudi sicer sklicujem seje, ki so problematika celotne države in tako tudi okolja, iz katerega prihajam.

Če pogledamo samo zadnje leto, smo tako tudi zaradi mojega posredovanja in vztrajanja v Vipavi končno uspeli urediti prehod za pešce Na Produ, saj je bilo prečkanje ceste zaradi nepreglednosti izjemno nevarno. Prav tako sem pomagala, da so krajani Ceste prišli v stik z ministrstvom in varuhinjo človekovih pravic zaradi gradnje motečih anten oziroma oddajnikov, vesela sem, da je letos Cesta, tudi z mojo pomočjo, končno dobila Dom krajanov.

Ob razpravah o ukinitvi nujne medicinske pomoči na našem območju sem se odločno zavzela za ohranitev le-te in za gradnjo heliodroma v Ajdovščini. Tudi tako da sem ministrici za zdravje postavila poslansko vprašanje. Pristojne tudi nenehno opozarjam na vrsto drugih lokalnih problemov, med njimi npr. na potrebo po sanaciji plazu Slano blato, na nepremišljene postavitve nekaterih oddajnikov, ki so preblizu hišam, …

Vaš komentar na pripravljenost Slovenije za prihod beguncev?

Najprej naj povem, da po človeški plati sočustvujem s stisko vseh ljudi, ki so prisiljeni, da zaradi vojaške represije, terorizma, nevzdržnih razmer za življenje, gospodarskih neuspehov države,  zapustijo svoje domove in odidejo v svet  po novo življenje. Vendar pa, kar zadeva reševanje begunske krize, bi  tako naša vlada kot Evropska unija morali hitro in učinkovito sprejeti ukrepe na več ravneh. Ne gre namreč samo za humanitarno krizo, temveč tudi za težko varnostno vprašanje. In ker smo povezani v skupen evropski prostor, bi morali te ukrepe tudi koordinirati oziroma se na to krizo odzvati enotno. Vlada Mira Cerarja nas prepričuje, da je Slovenija pripravljena na prihod beguncev, vendar pa v SDS menimo, da so vladni načrti prešibki, predvsem pa premalo usmerjeni v varnostni vidik celotne situacije. Je pa zato predsednik SDS Janez Janša že pred časom podal celovit predlog ukrepov za postopno reševanje begunske krize, o katerih večinski mediji večinoma niso poročali.

Kako komentirate trenutne razmere v Grčiji?

Grčija se nahaja že pred drugimi letošnjimi izrednimi parlamentarnimi volitvami. Odgovornost za to nosi skrajna levičarska stranka Syriza na čelu s svojim populističnim predsednikom Ciprasom. Ta svojih popolnoma nerealnih predvolilnih obljub, s katerimi je prišel na oblast januarja letos, ni izpolnil. Radodarna socialna država, ki vsakemu da, kolikor si želi ter hkrati deluje v državno-planskem gospodarstvu, ki jo neomejeno financirajo tuji posojilodajalci, je levičarska iluzija, katere ceno drago plačujejo grški državljani. Še več. Iluzija je tudi pričakovati, da bomo evropski državljani pristali na nižji standard zato, da bodo Grki na račun vseh nas imeli višjega. Grčija zaradi napačne politike oziroma usmeritve Syrize ustvarja bistveno manj, kot pa bi, če ne bi zaradi zmage Syrize januarja letos prenehala s politiko reform in ustreznih gospodarskih ukrepov. Najvišjo ceno za to, kot rečeno, plačujejo prav grški državljani.

Hvala za čas!

 

                                                                                                                           

Ana Rustja

#intervju

Kolofon