Naj vse občutljive in sramežljive duše kar vnaprej opozorim, da bo danes beseda tekla o nečem nekoliko bolj spotikljivem, zato bralec sledeči sestavek nadaljnje uporablja izključno na lastno odgovornost. A naj si bo napisano še tako nespodobno in neokusno, dejstvo je, da čisto vsi to počnemo, bodisi na skrivaj, ko ni nikogar zraven, bodisi čisto brezsramno v pričo drugih, nekateri, tisti res drzni (oziroma dobro plačani), pa to počnejo celo pred kamero. Ja, res je marsikateri objektiv že zabeležil to sočno dejanje, a nekatere kamere ga niso ter ga tudi ne bodo, saj prav domišljavo vihajo nos nad dotičnimi vulgarnostmi, prav zato pa nikoli ne zasledimo, da bi to, recimo, počeli voditelji dnevnoinformativnih oddaj, saj ti pred kamero nikoli in nikdar ne … preklinjajo seveda, kaj pa drugega.

Hja, televizijski voditelji se kot hudič križa ogibajo kletvic, medtem ko kot za stavo opletajo z besedami, ki so po mojem skromnem mnenju precej manj primerne za nežna, dovzetna gledalčeva ušesca (genocid, posilstvo, pedofil, samomorilski bombaš), a te so pač dovoljene (in praviloma celo podkrepljene s slikovnim gradivom), medtem ko so besede kavs, pizda in tič strogo prepovedane. Kar me pošteno bega. Zakaj bi bilo tabu nekaj, kar lahko vzbuja prijetne občutke, če je prav uporabljeno? V stavku mislim, ti perverznež. Sploh pa, zakaj bi sramežljivo zardevali, zgroženo zmajevali z glavami ali glasno nasprotovali nečemu, kar, kot že rečeno, počnemo vsi? Ja, vsi. Tisti, ki pa pač (trdite, da) ne, ste a) prekleto dolgočasni ali b) izjema, ki potrjuje pravilo. V to sem zatrdno prepričana, ker celo ugledni, urejeni gospe doktor, ki se je leta in leta asketsko odrekala kletvicam, dokler vsi njeni otroci niso dopolnili vsaj dvajsetega leta, ko je bila prepričana, da na račun tega ne bodo več zaznamovani (zaman, ljuba mama), občasno iz ust nebrzdano zleti kakšna nožnica ali spolni akt. Zato vem, da tudi ti, siva miška, preklinjaš, sicer verjetno povsem pridušeno sebi v brk, ko nikogar ni na spregled in tvoj narastek ne naraste dovolj, tristo kosmatih, medtem ko si v javnosti nikoli ne onečastiš ustec z raznoraznimi nečednostmi. Zakaj? »Ker se to ne spodobi, lepo prosim!« In prav je tako.

Ravno zato, ker se nekaj ne spodobi, ker je nekaj označeno za prostaško, opolzko, neprimerno in nizkotno, še toliko bolj jebeno prija, prav od tu pa kletvice črpajo svojo moč. Tako je že prav, da se zmrduje nad preklinjanjem v javnosti in da se mu televizijski voditelji odrekajo, čeprav se sicer na televiziji najde kaj mnogo bolj umazanega od pizd, kurcev in kurb (ki so pravzaprav lahko zelo čisti). Takšen je, na primer, oglas za toaletni papir, v katerem sicer nihče ne bo izrecno rekel, da si z oglaševanim celuloznim oblačkom odišavljene in ljubko potiskane mehkobe pravzaprav obrišemo podrekano rit, potem ko se pošteno userjemo, ne, za uporabo takšnih besed bi človek moral imeti že jajca. In prav sem pes taco moli – k jajcem.

Ta jajca so namreč trn v moji peti ter botrujejo temu, da sem zbrala pogum, zajela sapo in se podala v te vulgarne vode na tem javnem mediju, saj nikakor nočejo skozi sito moje logike. Zakaj se nekomu očita, da nima jajc, ko mu primanjkuje hrabrosti, ko pa se prav jajca tresejo kot šiba na vodi, že ko jih samo grdo pogledaš? Če mene vprašate, ta jajca niso nič kaj pogumna, ampak so prave male pičke. In sem naš ubogi pes moli drugo taco z drugim trnjem v blazinici – k pički. Zakaj se nekoga, ki se vede kot preplašeno, bojazljivo revše, zmerja s pičko, ko pa ima prav pička metaforičnih jajc na pretek? Lahko levjesrčno izpljune celega človeka, lahko jo prav umazano grizeš, pljuvaš in praskaš, lahko prav vulgarno vase sprejme res ogromno, res trdo, res dolgo mesnato gmoto (če ima srečo, da jo najde) – pa še všeč ji bo. Ker ima jajca? Ne, ravno zato, ker jih nima. Ker pička nima jajc, ima jajca, in ker jajca niso pička, so pičke. Narobe svet? O, ja, pa še kako narobe. In temu je treba v imenu vseh pičk po vsem svetu narediti konec, saj so jajca predolgo visela, mislim, spala na tujih lovorikah.

Zato vas naprošam, ko boste naslednjič – sami pri sebi, v pričo drugih, pred kamero ali ne – hoteli nekomu peti slavo, češ kako pogumen je, se nikar ne zatekajte k jajcem, temveč recite: »Ta mora imeti pa pičko in pol.« A nekaj mi pravi, da tisti z jajci, dejanskimi ali ne, gotovo ne boste za. Pač nimate za pičko, jebeš.

* Petro Brecelj lahko berete tudi na njenem blogu z naslovom For Peet's Sake

* Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja spletnega portala Lokalne Ajdovščina.

Deli Nazaj