Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Referendum. Za in Proti

Dva tedna pred referendumom o družinskem zakoniku sta nam svoja različna pogleda na referendumsko vprašanje predstavila poslanca v državnem zboru, Jernej Vrtovec (NSi) in Matjaž Nemec (SD).

Dvajsetega decembra, na zadnjo adventno nedeljo, se bomo Slovenci in Slovenke ponovno odpravili na volišča in (v čimvečjem številu) oddali svoj glas za ali proti referendumskemu vprašanju, na temo potrditve ali zavrnitve družinskega zakonika, ki izenačuje pravice istospolnih parov s pari različnih spolov. Petindvajsetega marca, leta 2012, smo o tem že odločili in takrat družinski zakonik, s 279.937 glasovi proti, zavrnili. Glede na spremembo referndumskih pravil bi danes tak rezultat pomenil, da je družinski zakonik sprejet. Zaradi spremembe ustave mora proti na referendumu glasovati večina tistih, ki pridejo na volišče in petina vseh volilnih upravičencev. Proti uveljavitvi novele bi tako moralo glasovati 340 tisoč volilcev.

Referendumska kampanija je že v polnem teku, poleg civilnih organizacij, ki se borijo vsaka za svoj prav, pa je v kampanijo seveda močno vpeta tudi slovenska politika. Na strani nasprotnikov družinskega zakonika najdemo stranko Nova Slovenija, na strani zagovornikov pa stranko Slovenskih Demokratov.  V stranki SD so mnenja, da bi se z uveljavitvijo zakona pravice raznospolnih in istospolnih parov izenačile. Menijo, da je tako prav, saj bi bil že čas, da se to zgodi. Predolgo namreč traja ta gonja proti drugačnosti, to zanikanje enakopravnosti, odrekanje neodtujljive svobode posameznika in kršenje v ustavi zapisanih pravic. Človekove pravice so temelj družbe še pravijo v stranki SD. V stranki Nova Slovenija pa bodo na referendumu glasovali proti, ker kot sami pravijo družinski zakonik uvaja možnost skupne posvojitve otrok s strani obeh homoseksualnih oseb, hkrati pa onemogoča starim staršem posvojitev vnukov, ukinja zakonsko zvezo kot skupnost med moškim in žensko, namesto tega pa uvaja zvezo dveh oseb poljubnega spola. Zakonik tudi ne omogoča ugovora vesti  tistim, ki se z zakonom ne strinjajo iz osebnih, filozofskih, verskih ali drugih razlogov in otrok naj ima pravico do mame in očeta, zato odločno zavračajo možnost posvojitve v homoseksualne skupnosti.

Za krajši komentar smo zato zaprosili predstavnika obeh strank, Jerneja Vrtovca iz stranke NSi in Matjaža Nemca, SD.

Zakaj boste na referendumu o družinskem zakoniku obkrožili ZA ali PROTI?

Jernej Vrtovec: Ker zakon omogoča posvojitve otrok tudi istospolnim parom, bom glasoval PROTI. Prav možnost posvojitve otrok je namreč tisti edini razlog, da zakonu nasprotujem in zgolj zaradi tega sva s kolegom Matjažem tokrat žal na drugem bregu.

Matjaž Nemec: Glasoval bom ZA. Skrajni čas je, da pritrdimo temeljnemu postulatu demokratične družbe - enakosti pred zakonom. Ne gre samo za pravice, gre tudi za obveznosti in dolžnosti, ki jih prinaša zakon. Spoznanje, da pravica ni last tradicije ali last družbenih pričakovanj, tudi ko gre za istospolno usmerjene, mora biti vodilo našega razumevanja, da različnost in drugačnost ne smeta biti povod za izključevanje. Želim, da bi imel moj otrok, v koliko bi bil gej ali lezbijka, vse pravice in seveda tudi dolžnosti, kot vsi drugi.


Kateremu argumentu nasprotne strani najbolj nasprotujete?

Jernej Vrtovec: Torej, po zakonu je dana tudi možnost skupne posvojitve otrok dvema moškima ali dvema ženskama, medtem ko te pravice nimajo npr. stari starši, saj posvojitev sorodnikov v prvi vrsti skladno z zakonom ni dovoljena. Nasprotujem pač možnosti posvojitve otrok s strani istospolnih parov.

Matjaž Nemec: Da se s tem jemlje družini. Ravno nasprotno, zakon omogoča enakopravnejši položaj tudi tistih, ki ne živijo v tradicionalnih družinah. Če se imata dva geja rada, če delita vse obveznosti in dolžnosti partnerskega življenja, potem ne vem zakaj ne bi smela imeti pravice, kot jih imajo raznospolni pari. Tega preprosto ne razumem.

Se vam zdi pravilno, da so človekove pravice, in zlasti pravice manjšin, lahko predmet referenduma?

Jernej Vrtovec: Ne, o človekovih pravicah se na referendumu ne sme odločati. Ampak na tem referendumu ne odločamo o človekovih pravicah, kar je sporočilo tudi Ustavno sodišče in referendum dovolilo. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (!) je odločilo, da zakonska zveza in pravica do otroka ni človekova pravica.

Matjaž Nemec: Ne. Človekove pravice ne bi smele biti vsebina referenduma, še posebej ko se odloča o pravicah manjšin. Ravno iz naslova tega bi morali te pravice ščititi ne pa jih izpostavljati, pogostokrat v političnemu ringu manipulacij in preigravanj.

Družinske oblike se spreminjajo. V sodobni slovenski družbi že danes obstaja več tipov družin, tudi družine dveh istospolnih partnerjev, ki živita z otrokom. Kljub temu si večina kot "pravo" družino še vedno predstavlja le tradicionalno monogamno družino: očeta, mater in otroke. Zakaj?

Jernej Vrtovec: Gre za antropološko vprašanje, ki se pojavlja in to je povsem logično. Družino namreč pojmujem kot temeljno celico družbe, ki pa ne dovoli eksperimentiranja. Ob tem opozarjam, da nihče nima pravice, da kljubuje načinu življenja drugemu! Vsak naj živi življenje tako, kot si ga je sam omislil. Ampak, kljub vsemu: »Družina je družina« in pomembno je zavedanje, da ima otrok pravico do mame in očeta, zato je nesprejemljivo, da bi ga že vnaprej, z zakonom, prikrajšali za enega izmed njih.

Matjaž Nemec: Zakoreninjeni vzorci so zelo togi in spreminjajo se zelo počasi. Pa vendar, življenje gre svojo pot, življenje je pestro in ravno to pestrost moramo znati sprejeti in ohranjati kot nekaj, kar nas lahko bogati, namesto, da se čutimo ogrožene. Verjamem, da bomo na referendumu dokazali, da smo presegli te vzorce in da bomo v našo družbo vnesli poglede, ki odražajo življenje tako kot je in ne tako, kot bi ga nekateri želeli prikazati.

Se bo v primeru neuspeha na referendumu vaša stranka kljub vsemu še naprej, po političnih poteh, borila za uveljavitev svojih načel in predlogov?

Jernej Vrtovec: Zagotovo, sledila bo ustavna presoja in še druge spremembe področne zakonodaje. Ampak tudi v primeru, da bo zakon zavrnjen je prav, da se odpravijo vse neustavnosti v obstoječi zakonodaji, za kar si bom tudi osebno prizadeval.

Matjaž Nemec: Vsekakor. Ne gre za temo, ki bi ji lahko pripeli etiketo politične muhe enodnevnice, pravzaprav ne gre za politiko, gre za to, da se moramo spoprijeti s svojimi strahovi in narediti tisto kar je prav in ne tisto, kar je morda lažje, a na dolgi rok pogubno za napredek družbe.

 

 

Matjaž Jazbar

#referendum, #intervju

Kolofon