Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Po kulturo na Kras

Na Prešernov dan se lahko brezplačno sprehodite med kraškimi pojavi, med katerimi je prava posebnost edini prerez kapnika, ki se je znašel izven jame.

Kras, tisti z malo začetnico, je tema, ki jo želijo zaposleni v Muzeju krasa približati svojim obiskovalcem. S svojo razstavo želijo prikazati zanimivosti kraškega terena, ki se nahaja okrog in seveda tudi pod nami.

Muzej ponuja izredno zanimive in pomembne najdbe na naših tleh, je interaktiven in poučen. V njem boste našli celo edini prerez kapnika na svetu, ki ostaja na naših tleh še iz časa italijanske okupacije. Naj spomnimo, da je dandanes rezanje kapnikov strogo prepovedano, verjetno tudi zato, ker je njihova rast močno počasna. Kapnik namreč zraste nekaj milimetrov na leto oziroma nekaj centimetrov na deset tisoč let.

kras1

Obisk muzeja me je kot slabo poznavalko krasa navdušil, me ponesel v šolske vode med ure geografije in me presenetil s pestrostjo programa in delavnic. Le dan pred mojim prihodom so namreč izdelovali naravni papir iz slonjega blata. Super zanimivo in sploh ne oddaja nobenega neprijetnega vonja.

V muzeju sta me izredno gostoljubno sprejela Tina Poljšak, kustosinja pedagoginja, in njen sodelavec Primož Renko, ki dela na sprejemnem pultu in pomaga tudi pri izvedbi delavnic.

Ker sem bila ob samem prihodu najprej zelo navdušena nad zunanjim izgledom stavbe muzeja, sta me seznanila s tem, da so stavbo leta 1926 postavili Italijani v vojaške namene, za kar je služila vse do osamosvojitve Slovenije, potem pa je prišla v roke Ministrstva za obrambo. Leta 2011 jo je občina prenovila in namenila za današnji muzej.

»Leta 2012 smo dobili projekt in ga lani zaključili z razstavo Muzej krasa, ki jo danes tu vidimo. V pritličju imamo prostor za razne delavnice in dogodke, v prvem nadstropju najdemo prikazane in opisane kraške pojave, primere apnencev in njihovega nastanka. V drugem nadstropju je v ospredje postavljen naš najbolj odmeven kraški pojav – jama. Prvo nadstropje je torej namenjeno površju, drugo pa dogajanju pod njim.  Trenutno imamo v planu nov projekt, in sicer na temo jamskih živali. Naredili bomo tudi nekaj na popularizaciji človeške ribice in nekaterih ostalih živali, ampak naj podrobnosti tega projekta zaenkrat ostanejo skrivnost.«

kras2

Muzej krasa sicer naslednje leto praznuje že 70 let. Sedaj v njem deluje pet kustosov, od katerih vsak pokriva svoje področje. O pobudah za muzej in samem namenu pa naslednje.

»Slovenija je začetnica preučevanja krasa kot takega, pred tem nismo imeli za to niti nobene reprezentativne stavbe. Prav v Postojni se je začelo raziskovanje jamarstva in jam, zato je muzej na pravem mestu. Postojnska jama predstavlja tudi zibelko tega raziskovanja. Nekaterih besed za kraške pojave se zato sploh ne prevaja v druge jezike. Kras je povsod, kjer je apnenec.«

Muzej krasa se nahaja blizu samega centra Postojne, v smeri železniške postaje. Domačinom ponuja kar nekaj ugodnosti in obisk niti ni tako nizek.

»Na tem veliko delamo. Imamo brezplačne delavnice za družine, vodstva, obisk je vsako prvo nedeljo v mesecu za občane brezplačen. Večinoma domačini prihajajo takrat.  V prejšnjem mesecu nas je na primer obiskalo 60 občanov Postojne. Prej smo si prostore muzeja delili z Inštitutom za raziskovanje krasa, v centru mesta. Sedaj domačini počasi ugotavljajo, da smo spremenili lokacijo in imamo novo razstavo – da sploh obstajamo.«

Celotna razstava Muzeja kras je speljana po učnem načrtu osnovnih šol, zato je prvi cilj zaposlenih, da privabijo čim več učencev, ki so po dosedanjih izkušnjah ob odhodu iz muzeja nadvse navdušeni.

»Želimo, da šole obiščejo muzej zaradi zanimivosti in znanja, ki ga ponuja. Na obisku smo že imeli tudi Ajdovsko šolo, učenci so bili nad našo razstavo navdušeni. Šole morajo začeti hoditi sem, ker je naša razstava namenjena posebej njim. Poleg tega si seveda želimo privabiti tudi obiskovalce Postojnske jame, katerih je ogromno. Dolgoročen cilj je, da vsaj desetina teh obiskovalcev pride tudi v naš muzej. Če se omenjena cilja uresničita, bomo postali visoko obiskan muzej. « 

Zaposleni v muzeju menijo, da je Postojnska jama reprezentativna točka za Slovenijo, sami pa so male ribe, ki se borijo za obisk. Vsekakor nameravajo sodelovanje in povezovanje okrepiti in razvijati tudi v bodoče. Ne samo s Postojnsko jamo, ampak tudi z zelo obiskanim Parkom vojaške zgodovine v Postojni, ki ima recimo 30 tisoč obiskovalcev na leto, pa z Avio pubom in podobnimi. To so tisti ponudniki, ki že imajo visoko število obiskovalcev, in s temi bi si sodelovanja najbolj želeli.

»Ponujamo številne delavnice, ustvarjalne urice, različne dogodke, predstavitve. K nam hodijo tako otroci iz vrtcev, kot tudi osnovnih in srednjih šol ter fakultet. Muzej je zanimiv čisto za vsakega posameznika. Imamo delavnice na temo ledenih dob, biologije, krasa, arheologije. Ravno zdaj pripravljamo maketo jame, na kateri se bodo otroci lahko dejansko učili jamske slikarije. Potem imamo občasne delavnice, kot na primer ta o papirju iz slonjega kakca, gllinenih vrčih, fosilih ...«

kras 4

Delavnica izdelovanja papirja iz slonjega blata? Od kod ideja?

“Ideja o izdelovanju papirja iz slonjega drekca je nastala med mojim popotovanjem po Tajski. Potem smo v živalskem vrtu zaprosili za nekaj slonjega blata. Prinesli smo ga sem, ga obdelali in to naredili. Najprej se mora blato en mesec sušiti, potem ga vsaj 5 ur kuhaš z nekaterimi dodatki. Vse skupaj zmelješ in uloviš v pripravljene lesene okvirje z mrežico po sredini. Celoten proces izdelave se seveda odvija v vodi. Končni izdelek je presenetljiv.”

Bliža se kulturni praznik, Prešernov dan. Vsi muzeji v Sloveniji so na ta dan za obiskovalce brezplačni. S čim nas boste presenetili vi?

“Ta dan bomo pri nas posvetili tematiki o jamskem potapljanju. V Muzeju krasa bo na Prešernov dan potekalo predavanje na to temo, imeli pa bomo tudi predstavitev knjige. Poleg tega se bo odvijala tudi zanimiva delavnica Ariadnina nit (jamarska nit), v sklopu katere se boste obiskovalci lahko v popolni temi sprehajali po muzeju. Zagotavljamo, da bo poučno in zanimivo!”

Tako, dragi bralci, sprehodite se po muzeju zemlje, ki nas obdaja, na zabaven in poučen način. Ali, kot pravijo v Muzeju krasa, »vrnite se z nami v otroštvo«.

 

Ana Rustja
Kolofon