Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Drevesa so vitalna infrastruktura naših mest

Drevesa so v urbanem prostoru vitalna infrastruktura, enakovredna cestam, šolam, bolnicam, energetskim in komunikacijskim omrežjem, zato je z njimi potrebno ravnati skrbno in v načrtovanje in vzdrževanje mestnih zelenih površin zaupati strokovnjakom.

V Sloveniji prihaja do vedno več neustreznega ravnanja z drevjem v urbanem prostoru. Dreves ne vdržujemo redno. Obglavljamo in sekamo jih, ne da bi dejansko zares preverili, ali smo zaznali prave probleme in ali smo res naredili vse, da bi imeli pred sabo ustrezne rešitve.

Sporočila iz tujine

Drevesa opravljajo vrsto koristnih funkcij. Drugje se tega dobro zavedajo, zato so na primer v Madridu pred kratkim sklenili, da bodo izdatno ozelenili mesto. Tako bodo bolje pripravljeni na klimatske spremembe, ki povzročajo dvig temperatur, ki je v urbanih okoljih še toliko bolj izrazit. Vemo, da drevesa pomembno izboljšajo mikroklimatske pogoje v urbanem prostoru in da tudi za več stopinj znižajo temperaturo okolice. V New Yorku so na primer pod pokroviteljstvom župana sklenili, da bodo posadili milijon novih dreves. Pred kratkim je odjeknila novica, da so cilj dosegli že kar 2 leti pred zadanim rokom. Tudi v Torontu se načrtno pripravljajo na dvig temperatur v mestu, zato so sklenili, da bodo povečali količino sence, ki jo delajo drevesa. Zadali so si cilj, da bodo drevesa v odprtem javnem prostoru pokrila 40 % vseh površin s svojo senco, to je 15 % več, kot jih trenutno. V francoskem Grenoblu pa so lani sklenili, da bodo vse oglasne panoje odstranili in namesto njih posadili drevesa, kar sicer ni uspelo povsem, je pa bil znak, da razmišljajo v pravi smeri in da so drevesa nepogrešljiva infrastruktura v mestih.

Številne iniciative se v mestih po svetu borijo za mestna drevesa, ker ta zmanjšujejo onesnaževanje, povečujejo vrednost zemljišč in celo vplivajo na to, da se počutimo mlajši. Posek mestnega zelenja ali odstranitev majhnega žepnega parka po svetu in tudi pri nas nemalokrat sproži odpor domačinov. Znani primer je na primer iz Istanbula, kjer je načrtovana odstranitev parka zaradi gradnje trgovskega centra na trgu Taksim Gezi povzročila velike politične nemire in spopade s policisti, pred dvema tednoma pa smo v medijih spremljali razjarjene prebivalce Hrvatinov, ker je predsednik krajevne skupnosti dal posekati odrasle platane. To vse nakazuje, da so prebivalci na drevesa v mestih navezani in da drevesa opravljajo tudi pomembno socialno funkcijo.

Funkcije dreves v urbanem prostoru

Posebej lahko izpostavimo njihov prostorski, okoljski, socialni, zdravstveni, finančni in celo gospodarski vidik dreves.

Drevoredi, skupine dreves in soliterna drevesa so pomembnejši nosilci identitete mest. Posamezna skupina odraslih in velikih dreves izraža reprezentativno vlogo odprtega javnega prostora.

Drevesa in drevoredi so tudi pomemben člen ekoloških koridorjev mest in predstavljajo habitate za mnoge živalske vrste. Poleg zmanjševanja onesnaženosti zraka drevesa tudi zmanjšujejo obremenjevanje komunalne infrastrukture, ki odvaja meteorno vodo, saj lahko eno samo odraslo drevo absorbira 26,000 litrov deževnice. Podatki iz New Yorka povedo, da tam vsako drevo letno zmanjša onesnaženost zraka za 9.02 $, vsrka ogljikov dioksid za 1.29 $, deževnice za 61 $, kar skupno znese 220 milijonov $ prihrankov. Na področju zdravstva drevesa ustvarijo 1.1 milijon $ prihranka. V Michiganu so mestne oblasti zaradi razširjenosti škodljivca želele posekati 7000 (tudi zdravih) dreves. Po izračunu, da je vsako drevo vredno 1000 $ in da to mestu prihrani od 100-200 $ na leto, so spremenili načrt. Zdravljenje dreves tako naenkrat ni bilo več potratno.

Z drevesi zasenčene stavbe porabijo 25-40 % manj energije, kar poleti močno prispeva k manjši obremenjenosti energetskega sistema. Drevesa tudi večajo vrednost nepremičnin. 

Dokazano je, da drevesa zmanjšujejo stres pri ljudeh (v laboratoriju že samo 5-minutna izpostavljenost slikam dreves zniža krvni pritisk in napetost v mišicah). Z absorbcijo prašnih delcev nižajo pogostost astmatičnih in srčnih obolenj ter blokirajo ultravijolične žarke, ki povzročajo kožnega raka.

Ravnanje z drevjem

Drevesa so v urbanem prostoru vitalna infrastruktura, enakovredna cestam, šolam, bolnicam, energetskim in komunikacijskim omrežjem, zato je z njimi potrebno ravnati skrbno in v načrtovanje in vzdrževanje mestnih zelenih površin zaupati strokovnjakom. Zelene površine so obvezen člen naših krajev in navsezadnje ni vseeno niti, kakšna drevesa sadimo, saj je treba upoštevati njihovo alergenost, velikost v odrasli dobi (drevo lahko za določen prostor postane z leti preveliko), obliko koreninskega spleta (določene vrste dreves imajo korenine tik pod površjem, ki lahko uničujejo tlake in komunalne vode), zahtevnost vzdrževanja itd. Pri nas so s tem znanjem že desetletja opremljeni krajinski arhitekti. Enako pomembno, kot strokovno načrtovanje zelenih površin, pa je tudi njihovo vzdrževanje. Razpad sistema komunalnih služb na področju vzdrževanja zelenih površin in privatizacija tega sektorja je povzročila, da se s tem sistemsko lokalne skupnosti ne ukvarjajo več. Glede na stanje v prostoru bomo to morali v bližnji prihodnosti urediti, saj se v prostoru povzroča škoda. Tudi nepovratna.

Primer: Zasnova parkirišča, novi študentski kampus v Ljubljani: Alenka Kavčič in Nina Friškovec, študentki 3. letnika na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

parkirišče

 

* Darja Matjašec, krajinska arhitektka, docentka na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete

* Foto: Vlasta Ferjančič

Darja Matjašec
Kolofon