Navadno je tako, da se prav na terenu dobijo najboljše ideje, najboljše izkušnje. Da bi pisali še eno strategijo strategije nam ta dan ni dišalo. Vsak verjame v tisto kar ga polni, vsak ima svojega boga. Pri nas v društvu verjamemo v vino, dobro hrano, dobro počutje, dobre ljudi, povezovanje in poštenost. Od nekdaj tudi pravijo, da kdor poje slabo ne misli. In to bo kar držalo. Pa še odlična akustika je v vinskih hramih.  Skupek vsega tega in trenutnega stanja vesolja nas je privedlo do ideje, da bi za sobotno dogodivščino vsak gost plačal kolikor želi, glede na svoje zadovoljstvo. Pa še nekaj je: Lepo preživeta sobota je krasen zaključek delovnega tedna.

In naj vam kar že na začetku povem, to ni tako enostavno kot se mogoče sliši. Ljudje smo bitja, ki imamo rada vse pod kontrolo. Na prste si natikamo prstane, da bi ljubezen zajezili. Vodo vtikamo v plastenke, ker je voda iz pipe preveč svobodna. A ko govorimo o ceni določenega izdelka oz. storitve pa navadno nimamo več nobenega vpliva. Sistem plačaj kolikor želiš govori prav o tej ideji, da ljudem damo določeno svobodo oz. udeležbo pri plačilu. Postavlja plačilo kot tako, na neko novo raven vzajemne in etične obveznosti.

Pregovor pravi: »Ne kregaj se z bedakom, spravil te bo na svoj nivo in premagal z izkušnjami«. Tukaj imam v mislih naše organe, naše izvoljene veljake, našo državo. Zatorej, če se gremo njihove igre nepoštenosti, bomo pogubljeni že na začetku. Včasih se je potrebno ustaviti za trenutek in pogledati stvari z več zornih kotov in poskušati tam, kjer drugi pravijo, da ni mogoče. Cerkev je v svojem bistvu Ustanova, ki širi in vzdržuje krščansko vero. Cerkev pa je po drugi strani »podjetje«, ki v svojih številnih poslovnih enotah nudi storitve. Storitve odpustkov, kesanja, podpore in drugih imaginarnih dobrin, ki jih med drugim tudi plačujemo in to po sistemu »Plačaj kolikor Želiš«.

No pa preidimo k sobotni dogodivščini. Dan je potekal sproščeno in veselo. Krasilo ga je obilo zanimivih konstruktivnih pogovorov, smeha, zgodb in še bi lahko naštevali. Obiskali smo tri postojanke: Domačija Lisjak (Zalošče), Društvo za ohranjanje kulturne dediščine Aleksandrink (Prvačina), Vinska klet Lepa Vida (Osek). Srečali smo se z vinarji, ki se dnevno soočajo s turizmom in z delom na zemlji in iz prve roke izvedeli kako je bilo se odpraviti v Aleksandrijo s trebuhom za kruhom. Seveda vse to, ob prvovrstni domači kapljici in odlični hrani. Nič lepega ni nastalo čez noč, zato bolj kot kdaj koli prej potrebujemo zaupanje v sočloveka. Sistem »Plačaj kolikor želiš« smo uporabili poskusno in pristali na nuli. Stroške smo pokrili, kozarcev nič razbili, srca napolnili in vsekakor se bomo sistema še posluževali. Mogoče, ko se boste naslednjič za vikend usedli na kavč in prižgali svoj najljubši resničnostni šov, pomislite še na druge resničnostne sprostitve zunaj, ne daleč od svojega doma. Nešteto jih je.

Na zdravje.

Deli Nazaj