Tega zanimivega in nenavadnega pojava sicer ne zasledimo med zimo, ko opravimo zimsko rez naše trte. Solzenje je pojav, ki steče ob določenih pogojih, kjer igrajo ključno vlogo okoljske razmere, predvsem dovolj visoka temperatura zraka in tal. Ravno takšni pogoji pa so v zadnjih dneh v Vipavski dolini.

In ravno v teh dneh lahko opazimo posebnost, ki ji rečemo solzenje, jok trte, ponekod pa celo krvavenje. Ta izraz sega še daleč nazaj, v čas Rimskega imperija, ko so temu pojavu rekli-solze trt. Rastna doba vinske trte je od aprila in do konca oktobra, ko je trta v polni bujnosti in rodnosti. Spomladi, ko temperature čez dan dosegajo med 8 in 12 stopinj, se začno po trti pretakati sokovi. Pojav solzenja trte se pojavi, ko se na globini njenih korenin temperatura zemlje poveča na vsaj 7 stopinj, takrat se v koreninah poveča ksilemski tlak, kar požene tekočino proti zgornjemu delu trte in glede na to, kako smo trto porezali, se pojavi solzenje, kapljanje ksilemske tekočine skozi rane. Pozimi, ko se temperatura zemlje zmanjša na 0 stopinj se koncentracija sladkorjev eksponentno poveča, rastlina s tlakom potiska skozi rane zračne mehurčke, ki so čez zimo nastali. Ko pride do postopnega segrevanja ozračja in podlage, se začne tekočino postopoma taliti, zračni mehurčki pa se velikokrat ne raztopijo nazaj vanjo, kar pa lahko pripelje tudi do težkih poškodb rastline.

Sok, ki spomladi izteka iz obrezane trte, pa so naši predniki nekoč uporabljali za vnete in bolne oči. Poskusite morda tudi sami.

Deli Nazaj