Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Prvič v zgodovini – “stara” glasba povozila “novo” glasbo

Medtem ko “stara” garda polni stadione in jo še dodatno vlečejo iz že zaslužene penzije, da polnijo koncertna prizorišča s samostojnimi koncerti, pa ta “novi” na stadione sploh ne upajo in še za kakšen “večji” event se jih združi po nekaj skupaj za vsak pol urni nastop v enem večeru, da se jih vsaj nekaj publike nabere, pa še v teh nastopih postavljajo v ospredje bizarne kulise, manjko garderobe in specialne efekte, namesto svoje glasbe,

In se je zgodil veliki pok. Prvič v zgodovini glasbe je “stara” glasba prekosila, povozila “novo”. In napovedi padanja “nove” glasbe so še bolj realistično krute. Presenetljivo ? Zame ne, ker sem že zadnjih par let pričakoval točno to. Ker to, kar se dela zadnjih 15 let, nima več nobene veze s glasbo…..

Še več – vsaj 80% proizvedene glasbe v zadnjih 15ih letih bi moralo biti po mojem zapisane na seizmografih, ne pa na nosilcih zvoka. Obenem pa še vedno občudujem ta psihološki moment množičnega konzumiranja instant “uspešnic”, o katerih tej isti navdušenci že dva meseca kasneje nimajo več pojma, da so jo sploh kdaj slišali.

Sodobna pop glasba je žal postala živa žalost in upravičeno propada, kar nenazadnje očitno vedno bolj ugotavljajo tudi nove generacije po svetu, ki vedno bolj odkrivajo kakovost glasbe vse tam od 60ih pa do konca 90ih prejšnjega 1000letja, torej obdobja, ko so se, zaenkrat, zgodili vsi najpomembnejši revolucijski tektonski premiki v zgodovini glasbe.

In to so prikazali tudi zadnji rezultati merjenj poslušanj in prodaj glasbe po svetu, v katerih je zadnjih 5 let “stara” glasba iz leta v leto zmanjševala razliko proti “novi”, dokler se ni letos zgodil – prvič v zgodovini glasbe in človeštva – veliki pok, ko je “stara” glasba prekosila in brez milosti povozila “novo” v vseh segmentih, vključno s prodajo.

Po mojem bi se sicer to zgodilo vsaj že 5 let prej, ampak tako založbe, kot posamezniki, so bili pač bolj na izi pri digitalizaciji “stare” glasbe, mulcem pa itak niti na pamet ni padalo, da bi sukali vinilke ali celo avdio kasete, mnogim se še cd-ji zdijo preveč zahteven čudaški proces predvajanja glasbe.

Ampak, da bo parodija velikega poka še večja – dejansko so si “novi” glasbeni izvajalci zadnjih 15 let zadevo zakuhali kar sami z vsemi možnimi remiksi “starih” uspešnic, “noveša” produkcija pa je itak večinsko postregla zgolj s glasbo, ki je tudi povprečnemu poslušalci ponujala le en odgovor – ko slišiš en komad je, kot bi slišal vse.

It’s Only Rock ‘n Roll

Pred kratkim so tako prodajalci glasbenih zapisov po svetu, ki za razliko od založb nimajo razloga potvarjati številk prodajnih podatkov, predstavili bilanco prodaje glasbe v minulem letu in tako tudi veliki pok.

V lanskem letu se je tako prvič zgodil zgodovinski preobrat, da je bilo na svetovnem tržišču prodanih kar 4,3 milijona več nosilcev zvoka s “staro” glasbo, kot pa nosilcev z “novo” glasbo proizvedeno v tem letu.

Svoje so dodali tudi YouTube in podobni “glasbeni servisi”, ki so dovolj jasno razložili, da je trend ogledov in poslušanj “stare” glasbe oz. “starih izvajalcev” že občutno prekoračil to “novo” oz. “nove izvajalce” in le še pridobiva v primerjalni rasti.

Obenem je bilo pojasnjeno tudi, da se je v lanskem letu povečal trend poslušanja glasbe starejše od 10 let, vzporedno pa je zabeležen padec poslušanj in prodaj “nove” glasbe izdelane v zadnjih 18ih mesecih.

Še pred 10imi leti je bila recimo situacija povsem obrnjena, saj so prodajalci po svetu prodali kar 150 milijonov nosilcev zvoka “nove” glasbe več, kot tiste “stare”. In tudi prodajalci so si enotni – “nova” glasba si je pač enostavno preveč podobna in kot takšna nezanimiva, razen kakopak redkih svetlih izjem.

Znanost potrdila – “Sodobna” glasba je predvsem glasno hreščanje in plagiatorsko štancanje

Da je zadeva že zelo resna, nenazadnje je vpliv glasbe v človeškem vsakdanu resna zadeva, so potrdili tudi znanstveniki, ki v svoji študiji, objavljeni v Scientific Reports, potrjujejo, da se zadnja leta dogaja čista ustvarjalna suša “nove” glasbe. A to je šele začetek…..

Znanstveniki v Španiji so za zaključke v svoji raziskavi uporabili velikanski arhiv Song Dataset Million, ki omogoča zvočno in tekstovno primerjalnost skladb vse od 1955 do 2010.

Ekipa znanstvenikov, pod vodstvom specialista umetne inteligence Joan Serra, je, tudi s pomočjo zapletenih algoritmov, primerjalno obdelovala glasbo zadnjih 50 let in ugotovila tudi, da so sodobne pop skladbe od 2010 resnično dosti glasnejše, a tudi bistveno skromnejše glede uporabljanih akordov, melodij in vrst zvoka primerjalno s skladbami do 2010.

Ugotovili so tudi zelo revnejšo paleto barv glasu v skladbah od 2010 do danes, primerjalno s tistimi do 2010, kakor tudi neprimerno bolj skromna besedila v naboru raznolikosti izrazov.

In seveda tudi mizernost instrumentov v “novi” glasbi, v kateri kraljujeta predvsem sintisajzer in električna kitara, za razliko od “stare” glasbe, kjer je običajno v rabi od 5 pravih instrumentov, pa vse tja do orkestra.

“Nova” glasbena industrija je sicer že zadnjih 10 let na ostrih obleganjih glasbenih kritikov in urednikov zaradi (pre)glasnosti in vsega navedenega, a tokrat se je prvič zgodilo, da je ekipa znanstvenikov tudi dejansko izmerila svoje zaključke na osnovi res velikega nabora izbire podatkov.

Svoje je dodala tudi znamenita revija Rolling Stone, kjer so dovolj jasno razložili, da top 21 v lestvici 500 največjih albumov vseh časov ni bila spremenjena že vse od leta 2003.

Da “nova” glasba oz. nje izvajalci vedno bolj padajo v brezno brez povratka priča tudi to, kar lahko opazi prav vsak izmed nas – koncerti oz. javni nastopi.

Medtem ko “stara” garda polni stadione in jo še dodatno vlečejo iz že zaslužene penzije, da polnijo koncertna prizorišča s samostojnimi koncerti pred krepkimi tisoči, celo milijoni oboževalcev, tako starejših, mlajših mladincev in mladincev, v okviru razprodanih turnej, pa ta “novi” na stadione sploh ne upajo in še za kakšen “večji” event se jih združi po nekaj skupaj za vsak pol urni nastop v enem večeru, da se jih vsaj nekaj publike nabere, pa še v teh nastopih postavljajo v ospredje bizarne kulise, manjko garderobe in specialne efekte, namesto svoje glasbe, kar sicer lahko razumem, čeprav ni kaj razumeti.

Priznam, zaskrbljen sem bil, ker zadnjih 10 let enostavno nisem videl naslednikov “stare” glasbe in zdaj, po vseh teh strokovnih in znanstvenih rezultatih, ter številnih iz “stare garde”, ki v zadnjih letih vedno pogosteje zapuščajo ta svet, sem še bolj.

Glasbo imam rad, zelo, in verjamem, da sem le eden v milijardni množici, katerim dan ne mine brez glasbe, ki je po mojem eden tistih vitalno pomembnih delov človeštva. In s glasbo je kot s hrano ali pijačo – dobre, odlične, se nikoli ne naješ ali napiješ.

V “sodobni pop glasbi” pa, v večini primerov, žal, in pri vseh naporih, ne najdem ničesar dovolj uporabnega, razen plehkosti, poneumljenih besedil in videospotov, za katere se še nisem odločil, ali jokati sproti, ali počakam da se nabere, pa bom potem cel teden skupaj.

Kot sem že rekel – “nova” glasba zadnjih 15ih letih, razen svetlih izjem, kot kaže pa tudi tista še novejša v prihajajočih naslednjih letih, bi po mojem morala biti zapisana na seizmografih, ne pa na nosilcih zvoka.

Ampak v naši mali podalpski smo, kot ponavadi za vse, našli rešitev tudi za ta “novo” glasbo – naše parlamentarne brihte so enostavno uvedle kvote za “novo” glasbo. Jebe se njim za vse znanstvene dokaze sveta, Slovenija je melodija zase…..običajen requiem pač…..

 

* Kolumna je bila prvotno objavljena na spletni strani Blog Don Marko M in jo na našem portalu objavljamo z dovoljenjem avtorja. Vabljeni k branju tudi ostalih vsebin na omenjeni spletni strani.

* Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja spletnega portala Lokalne Ajdovščina.

Don Marko M

#kolumna, #glasba

Kolofon