Fantje iz Vlade Mira Cerarja, ki imajo nenazadnje v Vladi prepričljivo večino, so komisiji Državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb na priporočilo, da naj prouči vse možnosti za povečanje finančnih sredstev za nadgradnjo vseh varnostnih struktur, ki so v naši državi močno podhranjene, odgovorili, da posodobitev varnostnega sistema ni ad-hoc projekt in da povečanje finančnih sredstev pač ne more biti edini takojšnji ukrep za zagotavljanje večje varnosti. Postopek in argumentacija razlogov za razrešitev ministrice za kulturo Juliajne Bizjak Mlakar, ki je sicer po izgubi zaupanja predsednika vlade javno prva opozorila na moško-ženski diskurz oziroma moško ministrsko večino, pa kaže, da pravzaprav povsem enako kot na področju varnosti velja tudi na področju prav tako po vseh statistikah tudi uradno finančno podhranjene kulture. Torej da posodobitev sistema kulture in še posebej kulturne politike ni ad-hoc projekt in da povečanje sicer glede na pretekla in kot kaže za vedno minila leta že drastično znižanih finančnih sredstev pač ne more biti edini takojšnji ukrep za zagotavljanje več in boljše kulture.

Čas ministrovanja Julijane Bizjak Mlakar je sicer pred zadnjo kapljo čez rob, kot je to slikovito pojasnil premier Miro Cerar, gotovo zaznamovalo kar nekaj za samo razrešitev kulturne ministrice bolj primernih političnih trenutkov, saj so se pozivi k odstopu vrstili od samega začetka njenega mandata. Toda v novejši politični zgodovini bo pač ostalo trajno zabeleženo, da je ta dobesedna kaplja čez rob po mnenju fantovske večine ministrov Mira Cerarja neizvršeni sklep Vlade, da mora Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija kot javni zavod pod okriljem ministrstva za kulturo ob ostalih delovnih nalogah bdeti tudi nad aktivnostmi vzdrževanja nezalitega dela jame in monitoringom vplivnega območja rudnika Idrija. Če sicer vprašate ministrico za kulturo, ki nima prav nikakršnih možnosti, da bi po glasovanju v Državnem zboru ostala na položaju, bo ta vztrajala, da je ministrstvo za kulturo pod njenim vodstvom vladne sklepe o rudniku izpolnjevalo, a v okviru svojih pristojnosti, saj da se ministrstvo za kulturo pač ne more ukvarjati z rudarstvom.

Kljub temu da bo nemara tudi sama čez čas ugotovila, da bi bilo v svoji politični karieri na vrhu ministrstva kulture le bolje, če bi kako izrečeno besedo kdaj tudi zamolčala, pa je očitno prav besedna odrezavost Julijane Bizjak Mlakar tista njena karakterna značilnost, ki je šla in gre najbolj na živce Miru Cerarju in ministrskim fantom iz njegove Vlade. Nenazadnje se je ministrica za kulturo pred premierjem februarja morala že zagovarjati zaradi izjav pred državnimi svetniki, ko je glasbene kvote in njeno zadnjo novelo medijske zakonodaje branila z izjavami o vplivu lobističnih in finančnih pritiskov na uredniško presojo na nacionalni radioteleviziji.

Miro Cerar bi sicer ministrico za kulturo iz koalicijske kvote DESUS, ki mu ni več povšeči, na zagovor poklical še kar nekajkrat, a se mu to očitno takrat ni zdelo vredno njegove premierske pozornosti. Julijana Bizjak  Mlakar je bila denimo trajno javno zabeleženo prepričana, da se na vesolje spozna bolj kot soustanovitelj Kulturnega središča vesoljskih tehnologij – KSEVT v Vitanju Miha Turšič, ki je z gladovno stavko med drugim zahteval tudi, da se sredstva za kulturo povrnejo na raven 2 odstotkov državnega proračuna. Kaj da se na področju kulture v času njegovega sploh prvega mandata dogaja, pa bi predsednika vlade pravzaprav moralo zaskrbeti - pa vsi vemo, da ga ni - ob odstopu petih od sedmih članov Nacionalnega sveta za kulturo, od katerih ga je šest članov s podpisi tudi pozvalo, da jo zaradi izrazito političnega in nestrokovnega vodenja ministrstva tudi razreši.

Res ministrica ni bila najbolj uspešna prav na za kulturo najbolj perečemu področju, kar so v že sestavljenih proračunskih izhodiščih za naslednji dve leti še naprej nadvse skopo odmerjena proračunska sredstva za kulturo, ki znašajo zgolj okoli 1,6 odstotka državnega proračuna, kar je tudi po evropsko primerljivih podatkih za tak majhen narod, za katerega tudi ob še naprej potekajoči odprodaji državnega premoženja samo po sebi velja, da je kultura pravzaprav vse, kar še ima, res nizek odstotek. Toda - v tem pa je Julijani Bizjak Mlakar vsekakor potrebno pritrditi – po tem ko bo idrijski rudnik v upravljanje v skladu s sklepi fantovske večine ministrov Cerarjeve Vlade prevzelo ministrstvo za kulturo, bo tega denarja za kulturo še nekoliko manj.

Tako je iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, katero ima načez preostale tudi zaprte rudnike v državi, ki za razliko od idrijskega pač niso na spisku kulturne dediščine Unesca, danes prišlo pojasnilo, da bo sredstva, ki jih je država oziroma fantje iz Cerarjeve Vlade v letu 2016 namenila za monitoring in vzdrževanje Rudnika živega srebra Idrija, nakazalo gospodarsko ministrstvo. Od skupaj zagotovljenih 450.000 evrov so jih zaenkrat zmogli 91.000. Nadejajo se še, da bo dodatnih 80.000 evrov kapnilo iz naslova vstopnin, in v isti sapi dodajajo, da pa bo nekaj dodatnih sredstev za enak namen – torej monitoring in vzdrževanje rudnika namenilo tudi prav Ministrstvo za kulturo.

Glede na to da pravzaprav ni nobenega dvoma več, da načrt, da monitoring in vzdrževanje rudnika prevzame javni zavod s področja kulture oziroma Center za upravljanje dediščine živega srebra Idrija, predvideva tudi dodatna in v proračunskih razrezih prihodnjih dveh let nepredvidena sredstva iz kulturnega proračuna, je v političnem smislu dejstvo, da Julijana Bizjak Mlakar ne namerava odstopiti, pač pa bo poslednjo besedo kot kulturna ministrica rekla pred poslanci Državnega zbora, v katerega se tudi vrača, povsem razumljivo. Toda tako to gre. Podpore v kulturnih krogih ministrica kljub temu nima. S svojim odnosom, pravzaprav pa ignoranco do kulture, kot resorja za rude in izgubljanje časa, pa jo je ne glede na to, kako se bo na rudarjenje spoznal naslednji kandidat za ministra kulture, že zapravil tudi sam predsednik koalicije in Vlade. 

* Kolumna je bila prvotno objavljena na spletni strani Radia Študent in jo na našem portalu objavljamo z dovoljenjem uredništva.

* Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja spletnega portala Lokalne Ajdovščina.

* Foto: Svet24

Deli Nazaj