Ker, zakaj pa ne, no. Resno, zakaj pa ne.

A je res tako težko? Vedno, vedno sta najmanj dva načina, kako bomo do zadeve pristopili. Kako bomo reagirali. Vedno imamo možnost izbire. Vedno. Nikoli nam ni zapovedano, da moramo biti … nesramni. Nespoštljivi. Zlobni. Ponižujoči in bedni.

Torej, zakaj?

Ampak ne bom se spuščala v psihoanalitične sfere. Veste, ni vse znanost. Kdaj je dovolj samo trenutek obstanka. Ko stojite sredi množice in se ozrete naokrog sebe? Kaj vidite? Sodelavce, ki gledajo izpod čela, ker jim ni všeč odnos nadrejenega, morda prenizka plača? Vidite mame z otroci, ki vreščijo? Vidite par, ki sedi za mizo, gleda slepo vstran in v tišini srka stokrat ohlajeno kavo? Kaj?

Ali morda vidite vrabčke, slišite siničke? Mogoče vidite majhnega dečka, ki mami podari odtrgano marjetico? Ali pa očeta, ki hči na kolesu izpusti iz svojih rok in zaploska od navdušenja nad ravnotežjem, ki bo hči popeljalo v svet? Vidite par, ki v tišini srka kavo ter brez nepotrebnih besed razume ljubezen? No, kaj vidite?

Kaj želite videti? Ker, kar želite videti, to vidite. In stvar je popolnoma enaka, ko gre za naše postopanje, za naše obnašanje do drugih. Mislim, da je Buda rekel, da je njegova religija prijaznost. Nisem verna, ampak uf, kako prekleto se strinjam. Dajte no, ljudje, ne pričakovati prijaznosti, spoštovanja od drugih, če ste sami kreteni in se do drugih obnašate … kretensko. Ne gre to tako. In tako kot se človek hitro naleze negativnega, tako hitro, kot lahko ljudi zamorite in s tem sprožite verižno reakcijo, ravno tako gre v nasprotno smer.

“People whose first instinct is to smile when they make eye contact with you are some of earth’s greatest treasures and need to be protected.“

Ne, ni lepo in pošteno, da pometate z drugimi, da se obnašate nespoštljivo in nesramno. Ne, nimate te pravice. Ja pa če so drugi do mene takšni pa takšni, sem lahko tudi jaz do drugih. Ne! Ne gre to tako! Ker potem je svet v pizdi še bolj kot je! Ker potem lahko vsi sam jamramo in stokamo in kažemo s prstom. In smo zamorjeni in tesnobni in apatični. Waw, res. Waw. Krasno. Krasni novi svet. Ne razumete? Točno take nas imajo radi. Zamorjene, grdo gledajoče, apatične, brezbrižne. Točno take. Ker s točno takimi lahko počnejo kar jim srce poželi. Bravo. Bra-vo.

Zakaj biti prijazen? Ker si lahko! Ker imam možnost soustvarjanja čudovitega sveta. Pravega, krasnega sveta. Daj!

Bodi dobro.

* Kolumna je bila prvotno objavljena na blogu Medeja.net in jo na našem portalu objavljamo z dovoljenjem avtorice.

* Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja spletnega portala Lokalne Ajdovščina.

Deli Nazaj