V naših kraji se zopet snema. Da, zopet je tu tudi na delu produkcijska ekipa DD studio, ki jo poznamo po lanskoletni »vipavski uspešnici« Rimska zgodba. A tu so tudi drugi akterji. Pri filmu sodeluje praktično celoten igralski ansambel dramske skupine iz Podnanosa – »Ga pihnemo«. Tehnično pomoč in predvsem transport ponuja PGD Podnanos. Kot idejni vodja projekta in glavni producent, pa nad filmom bdi Stojan Vitežnik kot predsednik Turističnega društva Podnanos, ki je nasploh gonilna sila stvaritve. Na vrsti je dokumentarno – igrani film. Tudi tokrat je na vrsti zanimiva zgodba in tudi tokrat se bo ekipa podala v zgodovino. Z vsemi sodeluje Nejc Furlan kot režiser in deloma scenarist.

Tokrat se dela na filmski upodobitvi zgodbe o Matiji Vrtovcu in Stanku Premrlu. Projekt je že nekaj let ležal kot načrt, a se nikoli ni popolnoma zagnal v celoti. Sedaj se je in kaže, da bo prišlo tudi do zaključka. Do konca snemanja jih loči namreč zgolj še nekaj dni.

Zgodba se bo začela pri svetovljanskemu duhovniku Matiji Vertovcu, ki je v Rokodelske novice dal pobudo, da se napiše pesem, ki bo trti v hvalo. Odzval se je France Prešeren in zapisal Zdravljico, kasneje jo je prišel tudi predstaviti Matiji Vrtovcu v Podnanos, tedaj Šembid. Po teh prizorih, nas čaka časovni preskok za 61. let kasneje. Mladi študent glasbe na Dunaju – Stanko Premrl počitnikuje poleti v rojstnem Podnanosu. Navduši ga Prešernova Zdravljica. Ravno tu mu pride na uho napev, ki ga še danes pojemo ob praznikih, slovesnostih in športnih dogodkih. Kar je kot osnutek zapisal doma, je dokončal še istega leta 1905, na Dunaju. Te dve zgodbi; od pobude Matija Vrtovca, do udejanjenja Franceta Prešerna pa vse do glasbene oplemenitve Stanka Premrla, bo številčna ekipa spravila na film.

Zahteven projekt, ki terja precej zgodovinske dolžnosti in zakonitosti, režiser in delni scenarist Nejc Furlan, komentira: »Ne vem kaj naj rečem. Na začetku me je bilo precej strah, to priznam. Gre vendarle za zgodovino, do katere je treba pristopati previdno. A gre. Všeč mi je, da je poudarek na igranem delu, tako, da se bo lahko nemoteno spremljajo filmsko zgodbo z majhnim ščepcem umetniške svobode. Ostalo pa bodo dokumentarni posnetki in pričevanja silno zanimivih gostov, kateri imena naj bodo zaenkrat še skrivnost. Do sedaj si upam trditi, da gre za najboljše, kar smo naredili oz. še delamo. Filma sicer še ni kot celota. A kar sem videl posamezne poizkusno zmontirane dele, je lepo, šarmantno. Za to, je precej odgovoren Dominik Vrčon kot direktor fotografije. S DD studiem je vse lažje. Poznamo se že dolgo, kemija se precej pozna. Zabavamo se na snemanjih, lažje se dogovorimo, lažje se skregamo, lažje načrtujemo. Dolgotrajno in zamudno delo, postane naenkrat užitek.«

V vlogi Matije Vrtovca nastopa Vasilij Starc, v vlogi mladega Premrla pa Dejan Slokar. Omenili smo že zgodovinsko natančnost. Omeniti pa velja tudi, da filmi o nacionalnih simbolih terjajo ravno tako svoje. Furlan odgovarja: »Da in ne. Film je še vedno zgolj film. Domoljuben gor ali dol. Kakor se ga gleda. Ne bomo posiljevali nacionalnih čutov z visoko plapolajočo trobojnico, solzami v očeh in himno v ozadju. Kje neki. To je danes celo nevarno. Ne rabiš marširati s zastavami, da pokažeš kako si domoljuben. Kdaj se zjočem nad svojo državo, tudi to je domoljubje. Vrtovec je pobudnik hvalnice trti in vinu, Prešeren jo je napisal, Premrl jo je uglasbil. Nobeden od njih ni rekel: »aha, to bo pa himna!« in tako je najboljše, vsi so delali spontano, a z mislijo na dobro. In dobro je rodilo le dobro. Naši liki so naivni in to je najboljše. Ne zavedajo se, da delajo na pesmi, ki bo nekoč himna. Če bi to vedeli, se ne bi razpletlo tako kot se je. To si upam trditi.«

Pri filmu sodeluje tudi precej statistov. Snemanja potekajo večinoma v okolici Podnanosa in v Podnanosu samem, ekipa pa se kdaj preseli tudi v Vipavo, snemalo se je še v Lovki na Krasu v muzejski Fabianijevi trgovini. Film naj bi premiero dočakal prihodnje poletje. Še kaj več o napredku le tega, pa zagotovo sledi v prihodnje, ko bo še kaj več znanega.

* Foto: Andreja Petrič, Stojan Vitežnik in Cecilija Vitežnik

Deli Nazaj