Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteSkratka, naredila sem korak nazaj in se vrnila v svoj švic studio izpred nekaj let, pridno plačala članarino, se slekla pred tropom zdepiliranih in namazanih bab in se podala končno-stoječi-zadnjici naproti. Človek bi rekel, da verjamem v čudeže. Ampak ne – jaz verjamem v novoletne sklepe.
Konec lanskega leta sem prvič v življenju sprejela novoletne sklepe.
Da se bom naučila reči ne.
Da bom nehala kaditi.
Da si bom začela lakirati nohte na rdečo.
Da se bom začela imeti rada in bom nehala delati s svojim telesom kot krava z mehom.
Ne bom ga več gnala do skrajnosti. Vsaj dokler ne začnejo klonirati ledvic, dobre samopodobe in kreditnih kartic.
Zato sem drugi dan novega leta začela raziskovati, kateri hrami dobrega počutja in čvrste zadnjice ustrezajo mojemu kroničnemu pomanjkanju samodiscipline in konkavni podobi v ogledalu.
Zadnji 2 leti sem namreč hodila na noro dobro vadbo, a, kot se za pravo žensko spodobi, sem rabila spremembo. Nove obraze, nove komade, zadnje načine antigravitacijskih prijemov.
Skratka, naredila sem korak nazaj in se vrnila v svoj švic studio izpred nekaj let, pridno plačala članarino, se slekla pred tropom zdepiliranih in namazanih bab in se podala končno-stoječi-zadnjici naproti.
Človek bi rekel, da verjamem v čudeže.
Ampak ne – jaz verjamem v novoletne sklepe.
Enako selektivno kot verjamem v horoskope, gospodarsko rast, menjavanje moške nravi in v kreme proti gubam.
Da je bila pokora popolna, sem se na aerobiko odvlekla v nedeljo zvečer. Ni hujšega, kot v nedeljo zvečer splezat s toplega kavča, se spokat v mrzel avto in loviti zeleni val do doma fizkulture.
Že ko sem vstopila v telovadnico, sem ugtovila, da se v dveh letih ni spremenilo popolnoma nič.
V prvi vrsti so strumno stale frišno navite mame z rdečo šminko in visečimi uhani. Pod pajkicami se ni videlo obrisa spodnjih hlač. Fak, a jih tangice res ne ožulijo med milijoni izpadnih korakov, poskokov in počepov? Mogoče se pa z leti res da strenirat tamalo, da postane odporna tudi na atomsko bombo.
Skratka, nobenih krščanskih gat, nič nedeljskih vrtincev na glavi in nula nedeljske ležernosti.
Med njimi sta bila tudi dva našpičena dedca s trikotnim hrbtom.
Mater! Kam sem jaz prišla…
Hudiča, še trener je bil isti kot pred 2 letoma. Pa kje se mu da vsaj eno uro na dan vsak dan v tednu poskakovati kot orangutan in zraven prepevati komade, ki jih razume samo on? Muzika glasno hrešči, besedila spominjajo na stare avstrijske porniče, on pa zraven navdušeno tuli: “Body?”
In vsi poskakujoči orangutani navdušeno odgovarjajo:”Pump!”
Fak.
Res fak. Folk v resnici še lahko govori, medtem, ko jaz diham na škrge? Ali inštruktorji aerobike res verjamejo, da ljude premoserazmerno s premočeno majico in vijoličastim frisom izgubljajo sluh?
Poleg mene je poskakoval svetovno znan košarkar, ki je delal počepe pridno kot šolarka s kitkami.
Stari, a se ti res da?
Pa ne samo, da se mu je dalo, tako visoko je poskakoval ob visokem skipingu, da bi v lahkotnem drncu komot preskočil vse ženske v dvorani. Pot mu je lil z nosu, da se je delal potok kot narasel Gruberjev prekop med poplavami.
Jaz sem se delala nevidno, žlampala nek zdrav napitek, ki mu je najbrž že predlani potekel rok trajanja, in se trudila, da ne bi bruhnila. Od napora in vseh mrtvih elektrolitov v bidonu.
Potem jo zagledam. Nosečnica! Komaj sem držala jezik za zobmi, da je nisem poslala tja, od koder bo čez dobre tri mesece pokukal njen otrok. Najbrž čisto nabildan bo z lahkoto zmlatil vse sošolce v jaslicah.
Poskakujoči orjak je v resnici skoraj drncal čez mene in jaz sem skoraj omedlela od pomanjkanja kisika.
Zjutraj sem se skoraj skotalila iz postelje.
Ker me noge skoraj niso nesle.
Skoraj sem obula visoke pete, a sem se skoraj zvalila čez stopnice.
Danes cel dan nisem kadila, a sem imela tako naporen dan, da sem prižgala.
Skoraj enega.
* Kolumna je bila prvotno objavljena na blogu Lisicamica in jo objavljamo z dovoljenjem avtorice.
* Foto: Miles Aldridge