Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Primorski bančni punt: Le vkup, uboga gmajna – nad mešetarje, ki so prodali NKBM

Za banko v katero smo evropski rekorderji v naivnosti namenili 870 milijonov, so jih Ameri plačali vsega 250. Cerar in Mramor pa sta od sreče skakala do stropa. In vriskala o nekakšnem povrnjenem zaupanju nekakšnih finančnih trgov. “Boljše novice za Slovenijo v tem trenutku ne bi mogli najti,” je dahnil financminister Mramor.

Po mariborskih radarjih in črnomaljskih protibegunskih hajkah je svojevrstno vstajo dočakala tudi Primorska. Zanetila jo je brezobraznost banke NKBM, ki je brez opozorila zaprla poslovalnice v vrsti krajev po Goriškem, Vipavskem in Soški dolini. In tako pustila na suhem zlasti prebivalce manjših krajev, ki so ostali brez bančnih enot. Biznis je biznis, so na proteste ogorčenih Primorcev odgovorili Američani, ki so dve leti nazaj za drobiž kupili tedaj drugo največjo državno banko. Prav oni – in birokratski mešetarji, ki so zakuhali eno največjih (od mnogih) sramot slovenske privatizacije, so tisti, zaradi katerih bi kazalo nabrusiti kose.

NKBM je bila ena od lukenj, skozi katere je slovenska družba izgubila največ svoje življenjske moči. Po letih diletantskega vodenja, političnega svinjanja, nesposobnosti in (sumov) korupcije je v 2009 udarila še kriza in štiri leta kasneje je država v mariborskega bančnega zombija vrgla – pozor – 870 milijonov javnega denarja. Ki so ga – tako kot vsi davkoplačevalci – prispevali tudi prebivalci primorskih krajev, ki danes za NKBM naenkrat niso več dovolj dobri. Pa s tem zaušnic še ni bilo konec.

V naslednji fazi so se namreč pametnjaki v Ljubljani pod vodstvom premierja Mira Cerarja in njegovega neoliberalnega velikega vezirja Dušana Mramorja na pritisk še večjih pametnjakov v Bruslju odločili, da bodo banko prodali Američanom. Konkretneje – kobilicam iz investicijskega sklada Apollo, ki jim je za blagostanje naše skupnosti mar toliko, kolikor imajo tovrstni milo pojoči črički posluha za igranje Avsenikov. Saj veste – biznis je biznis. In biznis je bil vrhunski. Za banko v katero smo evropski rekorderji v naivnosti namenili 870 milijonov, so jih Ameri plačali vsega 250. Cerar in Mramor pa sta od sreče skakala do stropa. In vriskala o nekakšnem povrnjenem zaupanju nekakšnih finančnih trgov. “Boljše novice za Slovenijo v tem trenutku ne bi mogli najti,” je dahnil financminister Mramor. Dobri dve leti kasneje je neoliberalno razsvetljenje postalo primer za policijo, ki preiskuje sume rekordnega oškodovanja državnega proračuna pri podcenjeni prodaji NKBM.

Takoj po tem, ko so si novi lastniki in Cerarjeva vlada segli v roke, sem imel za Večer intervju s ključnim Apollovim človekom pri operaciji NKBM, Micheleom Rabo (v uk je hodil k slovitim globalnim vampirjem pri Goldman Sachsu). Ki menda o kakšnem krčenju poslovalnic ni vedel ničesar; nasprotno, je dejal možakar, NKBM bo “najboljša banka ne zgolj na Štajerskem, temveč v celotni državi. V načrtu torej imamo veliko širitev NKBM…”

Hrbet je sklonjen, hlače spuščene. NKBM je zgolj eden od primerov – poglejte na primer zgodbo kriminalne prodaje Heliosa. Ali pa izdajo nacionalnega interesa pri Flughafen Laibach.

Pa vendar kobilicam samim po sebi ne moremo zameriti ničesar; kapitalizem zgolj počne, kar je v njegovi naravi – leta po svetu, pristaja na ugodnih terenih, zagode s krilci, se nažre in odleti dalje. Za kravatarje iz Apolla so Primorci, ki so sedaj ostali brez svoje banke, le slovenistanski Borati, ki nikoli ne bodo imeli prednosti pred bilancami in statistiko. Pa da ne bo pomote, tudi Štajerci in Dolenjci in Ljubljančani in vsi ostali smo zanje povsem isto – kanonfuter. Preostane nam le, da si zapomnimo ta odnos in jim naslednjič, ko nam bodo ponujali buče za firme, pokažemo srednji prst.

V zgodbi z dilentantsko in družbeno škodljivo privatizacijo so za Slovenke in Slovence pomembni le domači analfabeti in/ali gospodarski kvizlingi, ki se udinjajo tujim globalnim elitam v zameno za petelinjenje nad podalpskim kupčkom gnoja. Kot je to v primeru NKBM storil premier Cerar, ki je odobril prodajo z davkoplačevalskimi milijoni naphane banke ameriškim špekulantom, ki dobičke prelivajo po davčnih oazah. To so ljudje, ki bi morali biti sedaj tarče ljudskega gneva – slovenski politiki, tako levi kot desni kot populistični, preračunljivci brez vsebine, ki so zafrčkali realno priložnost, da postanemo balkanska Švica. In spremenili državo v z žico obdan vrtiček, na katerem ni prostora za solidarnost in različnost – le za kobilice.

 

* Članek je bila prvotno objavljen na blogu Drobnitisk.com in jo na našem portalu objavljamo z dovoljenjem avtorice.

* Članek izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja spletnega portala Lokalne Ajdovščina.

Vasja Jager
Kolofon