Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Kratka vikend zgodba: Maček na dvorišču

Gledal ga je, kako se preteguje med cvetjem in se po videzu sodeč pripravlja, da začne predelano letalonosilko po delih spravljati na sonce. Ufff, ma ne že spet, je pomislil. Moram nekaj ukreniti. Maček je pač maček, ampak s tem sranjem med gredicami mi res otežuje življenje. Le kje so tiste sardele?

Hiša je bila živo nasprotje dvorišča, ki jo je oklepalo. Stara in razmajana stavba je sramežljivo čepela na svojih temeljih in potrpežljivo čakala, da bo nekega dne razpadla kot stara Jugoslavija. Prežeta z duhom notranjega nesoglasja med posameznimi zidovi, balkoni in streho. Za razliko od majave stavbe, je bilo dvorišče od tlorisa do izvedbe zgled najčistejše forme. Na fotografiji bi vse skupaj izgledalo kot fotomontaža, kjer so delček Versaja spojili z afriško kolibo. 

Svetloba je presvetljevala lepo razraščeno živo mejo, ki je dvorišče ločevala od zunanjega vesolja neurejenosti. Na sredini dvorišča je stala fontana, obkrožena od belega peska, stekajočega se v štiri reke, ki so v obliki križa delile dvorišče na geometrično pravilne pravokotnike. Cvetovje je bilo zasajeno glede na komplementarnost barv in čas cvetenja.

Nad kamnito fontano sta se, da bi dopolnila okoliško idilo lahkotno igrala metulja. Med razraščajočimi pelargonijami se je premikala nevarna senca, ki je ogrožala izrazito notranjo logiko dvorišča, katerega lastnik je skozi obnemoglo okno gledal v izvor sence, predimenzionirano rejenega črnega mačaka, ki se je lenobno pozibaval po gredicah in s svojimi brki čopičljal po rastlinju.

Le glej ga, Le s čim ga hrani soseda? Ubogi muc je prav tak, kot da bi pravkar požrl letalonosilko in še kos orehove torte za sladico. se je nasmehnil. S prsti je potrkal po leseni polici. Majda mi je zažugala, da naj mrcino spodim takoj, ko jo vidim. Dvakrat mu je že nastavila strup v sardele in mu jih pustila pod koritom. Na srečo sem stvar vrgel stran, preden je maček prišel do nje. Ne maram niti pomisliti kaj bi se zgodilo, če bi maček umrl. Že tako sta moja in ona na bojni nogi odkar smo se priselili sem,  in to predvsem zaradi te mrcine! Najbrž je nekaj tudi na tem, da sta si preveč podobni v gojenju samopravnosti. Zadnjič, je Majda vanj zagnala rovnico in ga zadela v taco, da se je s presunljivim javkanjem umaknil na svoje ozemlje... si je prikimal.

Z roko si je šel skozi lase, ki so se na temenu razredčili kot amazonska džungla pred setvijo soje. Na nek način jo razumem. Ni si želele tega. Jaz sem se izkazal kot razočaranje. Težko zaposljiv moški, ki ji ne more omogočiti življenja kakršnega je bila vajena prej. Za obnovo hiše nimava denarja, in zato je vse sile usmerila v okolico, da se lahko vsaj s tem svetu predstaviva kot kultivirani in prefinjeni bitji. Vse kar kvari to na nitki visečo podobo je treba najostreje zatreti. Od plevela pa do nesramnih mačkonov, se mu je nadrobilo.

Gledal ga je, kako se preteguje med cvetjem in se po videzu sodeč pripravlja, da začne predelano letalonosilko po delih spravljati na sonce. Ufff, ma ne že spet, je pomislil. Moram nekaj ukreniti. Maček je pač maček, ampak s tem sranjem med gredicami mi res otežuje življenje. Le kje so tiste sardele?

Matjaž Stibilj

Zgodba nastajajo v okviru DELAVNICE KREATIVNEGA PISANJA

O delavnici: Kreativno pisanje je izrazna tehnika, ki omogoča ubesediti zgodbovnost na umetniški način, in ni zgolj zapis nekega dogodka ali dogodljajev. Skozi vse delavnice, ki potekajo že tretje leto, smo skušali obrusiti pisanje do te mere, da zablešči kot literarna umetnina. Seveda so delavnice tematsko naravnane na določene sklope, in zato je odbirek prvih prispevkov plod različnih delavnic.

Bojan Bizjak 

Lokalne Ajdovščina

#kratkavikendzgodba, #počitnice, #poletje

Kolofon