Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpretePrav poseben vikend ima za seboj Tine Lavrenčič, član ajdovskega Triatlon kluba, ki mu je uspelo prvič opraviti z najtežjo triatlonsko preizkušnjo Ironmanom. 9 ur in 18 minut je zadoščalo za 9. mesto v kategoriji in 47. mesto absolutno, izmed 2600 tekmovalcev. Kako se počuti človek ob takem dosežku, pa si preberite v spodnjih vrsticah. Tine, kapo dol!
V soboto je pri naših zahodnih sosedih potekal tradicionalni Emila Romagna triatlon, tisti "pravi", kjer moraj tekmovalci najprej preplavati 3,8 kilometra, se nato usesti na kolo in kolesariti 180 kilometrov, za konec pa jih čaka še čisto pravi 42 kilometrski maraton. Čisto pravi Ironman torej, ki zahteva od človeka izjemen napor, super psihofizično pripravljenost in mesece dolgih priprav.
Prvič v karieri se je z njim spopadel tudi član ajdovskega Triatlon kluba Tine Lavrenčič, ki ima za seboj že precej uspešnih triatlonskih dosežkov, vendar še nobenega na takšnih razdaljah. Očitno pa so se vse naporne priprave in ves vloženi trud obrestovali, saj je bil cilj po devetih urah in osemnajstih minutah dosežen. Odličen rezultat, ki je pomenil deveto mesto v svoji kategoriji in 47. čas med vsemi nastopajočimi, teh pa je bilo kar 2600. Tekmo je sicer zmagal Andreas Dreitz, ki je s progo opravil v osmih urah in treh minutah, med dekleti pa je slavila Lucy Gossage, s časom ki je le 12 minut boljši od Lavrenčiča.
Tine Lavrenčič je za plavalni del porabil dobrih 54 minut, 180 kilometrov kolesa je zmogel v dobrih petih urah, maraton pa odtekel s časom treh ur in deset minut. Kako se človek počuti, ko mu uspe doseči dolgo načrtovan cilj, pa nam je Tine Lavrenčič zaupal v kratkem pogovoru: "Občutki, ko prideš v cilj so ...hmm? Najprej občutiš srečo in olajšanje, ker je vse hudo za tabo, vsi težki trenutki med dirko, ko morda na določenem mestu podvomiš vase in v svoje sposobnosti. In ko greš preko tega in prideš v cilj, si srečen. Tudi če to ni zmaga, tudi če je to 8. ali 9. mesto, tudi če si 2600-ti. Si premagal samega sebe in mislim, da najprej občutiš to zmago." Je bilo težje ali lažje, kot si sam pred tekmo pričakoval? Kateri del je bil najtežji in ali je vmes nastopila kakšna kriza? "Že pred tekmo sem vedel, da proti koncu vedno težje. "Nisem si pa predstavljal, da bo tako težko. Glede na to, da spadam med boljše tekače, sem bil nekako prepričan, da mi tudi kriza na teku ne bo povzročila velikih težav. A sem se močno motil. Ko je začel tempo teka padati in ga nikakor nisem mogel več držati, je šlo samo še počasi navzdol. Takrat sem pomislil, da imam do konca še 27 kilometrov teka. Take misli te lahko hitro potolčejo. Zato sem se raje osredotočil na vsak korak, brez razmišljanja koliko je še do konca. Tudi s tempom se nisem več obremenjeval, kar pa je seveda bilo težko. Nisem si mislil, da lahko tečem tudi tako počasi." Si kljub vsemu zadovoljen z rezultatom? "Z rezultatom sem zelo zadovoljen, za prvič je to super čas in ni veliko takih, ki bi že s prvim ironmanom dosegli ta čas. Proga je tudi kar precej daljša od nekaterih drugih, zato sem s časom res zadovoljen. Če bi prej vedel kaj me čaka proti koncu teka, bi zagotovo bolj z rezervo kolesaril, prav tako ne bi prvih 10 kilometrov teka tekel pod 40 minutami. Ampak prav zato se že veselim naslednjega, ko bom bolj pametno dirkal in zato verjamem, da bom še uspešnejši". Kako pa sedaj naprej? Naslednji cilj? "Dolgoročne cilje oziroma želje imam že nekaj časa, to je postati profesionalni triatlonec in živeti od triatlona vsaj nekaj let. Seveda brez pomoči sponzorjev ne gre. Sezona bi me stala približno 20.000€, v katero so vključene vse tekme in potovanja, priprave in oprema. Vem, da se lahko kosam z najboljšimi in to je šele začetek. Morda se sliši nekoliko samovšečno, a vem, da je ta rezultat pravi pokazatelj, da lahko nastane iz tega nekaj več. Naslednji Ironman skoraj zagotovo že v naslednjem letu, ko se bom poizkušal uvrstiti na SP na Havaje". Za konec lahko rečemo le še čestitke in kapo dol.