Lanskoletna podelitev Nobelove nagrade Bobu Dylanu je očitno prinesla odjugo; vsaj tako kaže glede na pravkar razglašenega dobitnika največjega literarnega priznanja, Kazua Ishiguro, ki se je s svojimi romani, tudi po zaslugi njihovih ekranizacij, zasidral v številna srca. Ostanki dneva ter Ne zapusti me nikdar sta romana, ki se ukvarjata s čustvi, ljubezenskim odnosom v nemogočem sistemu, sistemu, ki zahteva absolutno podreditev višjim ciljem (= slojem). Ali kakor je to ubesedila švedska akademija: gre za romane, polne izjemne čustvene moči, ki razkrivajo brezno pod našim občutkom za povezanost s svetom.

Zvesti butler gospod Stevens je v Ostankih dneva celo svoje življenje podredil služenju drugim, tudi ljudem, ki tega niso bili vredni, in je zatrl svoja čustva do sodelavke in prijateljice miss Keaton, ki se še desetletja pozneje sprašuje, če ni bila poroka z drugim moškim napaka. Za Kathy, Tommyja in Ruth iz Ne zapusti me nikdar, ki so prav tako ustvarjeni za služenje drugim,ljubezen predstavlja odrešitev v svetu, ki jim je namenil smrt. A kot se izkaže, njihova življenja služijo tujim ljubeznim, pred žalostjo varujejo tiste, ki bi zaradi bolezni lahko izgubili ljubljene.

V kontekstu Nobelove nagrade in predvidevanj, kdo bi jo letos lahko dobil, je Ishiguro zanimiva izbira tudi zato, ker njegov roman Ne zapusti me nikdar po žanru spominja na Deklino zgodbo Margaret Atwood. Slednja je, bržkone tudi po zaslugi izjemne adaptacije romana v televizijsko serijo, veljala za eno od favoritk letošnjega izbora za Nobelovo nagrado. Tako Deklina zgodba kot Ne zapusti me nikdar sta romana, ki ju nekateri označujejo za znanstveno fantastiko in jima s tem morda delajo krivico: gre namreč prej za negativno utopijo ali antiutopijo, primerljivo z Orwellom ali Huxleyjem, ki po eni strani deluje kot opomnik na preteklost, neke davne čase, po drugi strani pa kaže, da si bomo – s svojim nebrzdanim tehnološkim napredkom ter željo po popolnosti in nesmrtnosti – te iste stare čase nakopali – le v tehnološko bolj dovršeni in zato tudi bolj totalitarni različici.

Ishiguro je in bo blizu številnim bralcem; nedvomno gre za enega najbolj komunikativno-berljivih in čustveno nabitih Nobelovih avtorjev zadnjih let, ki bo po prejemu nagrade nedvomno dobil še več bralcev.

Zaenkrat v slovenščini lahko berete Ostanke dneva (Cankarjeva založba 1995), Ne zapusti me nikdar (Učila 2006) ter Ko smo bili sirote (Celjska Mohorjeva družba 2005).

* Vir in besedilo: Airbeletrina

* Fotografija: Ian Gavan / Getty Images

Deli Nazaj