Štirje meseci, delo v skupini plesalcev, vsak dan nastopanje v vsaj štirih plesnih točkah v elitnem klubu v mestu Kunming na Kitajskem. Bila je pomlad, Kaja je komaj odpakirala njene kovčke iz Erasmus izmenjave, Anisa je zaključevala z izpiti, ko je nekega dne kot iz neba padlo vprašanje: “Ali si želita pridružiti skupini plesalcev in oditi na Kitajsko za 6 mesecev?” Po razpravljanju in nezavedanju v kaj točno se spuščava, sva zgrabili priložnost in sprejeli delo oziroma, z boljšimi besedami, zgrabili sva življenjsko izkušnjo.

In ja, najini plani o tem kako bova zaključili študij v tekočem letu, so se v tistem trenutku spremenili. Poznali sva nekaj slovenskih in hrvaških plesalcev, ki so že bili na Kitajskem, zato si nisva delali velikih preglavic kako pa kaj bo. Kljub temu, nisva natančno vedeli, kaj sploh pričakovati. Vedeli sva le osnovne podatke o plačilu, o samem načinu življenja in delu, ki naju je čakalo tam. Sama ideja o delu kot plesalki, in to v drugi državi, je bila za naju dovolj. Bili sva za.

Po dveh mesecih priprav, vseh dokumentov in delu na najini vizualni podobi sva le odšli. Tik pred odhodom sva na letališču spoznali še preostale člane naše petčlanske skupine. Nisva vedeli kaj pričakovati, le želeli sva si, da bi se med seboj dobro razumeli. In smo se, od prvega trenutka. Bili smo res smešna skupina, tako različni karakterji med seboj. Vedno smo držali skupaj, imeli posebno vez in skrb drug za drugega. Po nekaj dneh zdravstvenih pregledov, urejanja vize v mestu Shenzhen, smo prišli v naše mesto Kunming, kjer smo živeli in delali naslednje štiri mesece.

Skoraj vsak drugi dan smo imeli popoldanske vaje, vsak večer pa smo delali približno od 22h do 2h zjutraj. Imeli smo več kot 10 plesnih točk, dolgih okrog 5 minut. Dve točki smo tudi same koreografirale. Bile so tematsko različne kot npr.: Alice v čudežni deželi, pevski nastop, Apokalipsa, Rihanna, Robotska točka, Kitajski ples … Prostega dne sploh nismo imeli, saj smo v edinem prostem dnevu, ki nam je na mesec pripadal, urejali vizo in ostale stvari. Predstavljajte si: utrujenost, življenje v čisto drugačni kulturi, neprestane spremembe (sprememba koreografije, menedžerja, sprememba vizije kluba, sprememba stanovanja…) in skoraj nič časa zase, … vse to nas je včasih pripeljalo do zelo mešanih občutkov. Tudi neprijetnih občutkov, z nekaterimi sva se tudi prvič srečale.

Sprejeli sva njihov (kitajski) način življenja in dela, vendar je bila razlika med “njihovim” in “našim” svetom včasih prevelika. V teh okoliščinah sva se naučili, da je zelo težko spregledati naša prepričanja, vse v kar verjameš, in se prilagoditi drugačnemu razmišljanju. Lahko sprejmeš drugačen pogled, vendar ne moreš stopiti z njimi, v njihovo smer in v njihov način pogleda na stvari. Torej ja, bilo je stresno, saj sva bili od najinih domov oddaljeni 7000 km in živeli v totalno drugačni mentaliteti kot je naša.

Ampak vedno je JIN in JANG. Bili sva v krogu ljudi, ki so v tistih štirih mesecih postali najina družina. Z Andreo, Marinom in Slavišom sva doživeli nepozabne trenutke. Spoznali sva tudi druge super artiste v klubu, imeli sva možnost spoznati novo kulturo, videti življenje iz drugačne perspektive, delali sva kot plesalki in se veliko naučili o sebi. Ves stres in težki dnevi so bili poplačani, ko pomisliva, kaj nama je celotna izkušnja dala.

Življenje v tujini ti zagotovo odpre oči in ti obrne svet na glavo, strese tla pod nogami, vendar te ozavesti in ti razširi življenjsko perspektivo. Celotna plesna izkušnja v drugi kulturi je bila noro zabavna.

KITAJSKA, BILA SI KOT HURIKAN, AMPAK DALA SI NAMA OGROMNO!

Anisa Kete & Kaja Besednjak

* Fotografija: Jan Čermelj

* Kajo in Aniso lahko spremljate na njunem blogu ali pa na  Instagram profilu

Deli Nazaj