Nisem pristaš postavljanja nagrobnikov na facebooku. Mislim, da se spodobi, da se mrtve pusti zgolj v miru in predvsem na miru. So pa kdaj izjeme, ko je poudarek najbrž na mestu, pa ne zaradi tega, ker bi s tako objavo potencialno dobil več všečkov, marveč, da vsak, ki čuti kot posameznik, zgolj pokaže posebno spoštovanje, ki ga je imel do pokojnika. Jernej Šugman je bil med takimi. Solze niso za javnost, a mislim, da premnogo slovenskih odrov danes tiho škripa od žalosti v pustih nedeljskih dvoranah, najbrž se je tudi druga maska gledališkega simbola zajokala na pročelju ljubljanske Drame in tako ostala bržkone brez najbolj vsestranskega aktualnega igralca in čigar odhod bo domači gledališki in filmski ustvarjalnosti pustil težko nadomestljivo praznino.

Najbrž je hudo tudi marsikateremu iz moje generacije, ki je Jerneja Šugmana nestrpno čakala v brezskrbnih osnovnošolskih dnevih na ponedeljke zvečer, da nas je pozdravil kot Veso. Zaradi Vesota smo začeli raziskovati, kdo je ta Jernej Šugman, prišli smo do dragocenega posnetka, ko je igral nepozabnega Hamleta ter se kasneje, ko smo enkrat prišli kot študentje v Ljubljano udeležili predstav v katerih je briljiral. Tako smo z njim rasli. In veliko zaradi njegove igralske nenadkriljive prezence in tople ter obenem mogočne karizme vzljubili teater, igro, umetnost. "Hlapci" je bila zadnja predstava v kateri sem ga videl na odru. Zadnja replika Župnika, katerega je igral se glasi: "Blagoslov na pot! In če bi vam srce olajšala ta beseda: kakor ste vi storili, bi storil jaz, nevredni služabnik božji!" Preprosto, a plemenito se je tako danes med tihim sneženjem poslovil Velikan. Jernej Šugman, hvala. Naj vam bo dobro tam ter pozdravite Williama, Sofokleja,... spijte eno kratko kavo še s Cankarjem, naj vam bo dobro.

* Preberite tudi: Ubu. Zbirka zgodb današnjega dne

* Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana

Deli Nazaj