Pred nami je slovenski kulturni praznik – Prešernov dan, edini slovenski državni praznik, ki ga pišemo z veliko začetnico. Slovenski kulturni praznik ima dolgo zgodovino. Prva vseslovenska proslava ob obletnici Prešernove smrti sega v daljnje leto 1941. To je bil v času II. svetovne vojne praznik vseslovenske enotnosti in so ga praznovali 7. februarja. Kot praznik slovenske kulture se je 8. februar praznoval od leta 1945 naprej. Po osamosvojitvi pa je praznik dobil svoje mesto in ga praznujemo kot državni praznik in je dela prost dan.

Serijo intervjujev o kulturi na spletnem portalu Lokalne Ajdovščina pričenja Tina Ponebšek, direktorica Pilonove galerije v Ajdovščini.

Kultura v Ajdovščini. Kaj bi bila tvoja prva asociacija?

Še veliko dela.

Kateri so, po tvojem mnenju, glavni in najpomembnejši stebri ajdovske kulture?

Likovna in glasbena umetnost, festivali in kulturna dediščina.

Kaj je dobrega v kulturi na ajdovskem?

Močne referenčne ustanove tako na likovnem kot bralnem področju z dobrim programom, ki širi zavedanje o pomenu kulturne dediščine lokalnega in širšega okolja, pestro dogajanje za mlade v okviru glasbenega, filmskega segmenta. Objekti kulturne dediščine, ki so tudi dober generator turističnega razvoja.

Kaj pa šibke točke kulturnega dogajanja na ajdovskem?

Nepovezanost, razdrobljenost dogodkov, posledično tudi finančnih sredstev. Slednja so prenizka za ambicioznejše delo. Kultura je le redko podprta s strani gospodarstva. Kulturno dogajanje na ajdovskem je sicer precej pestro, a žal premalo obiskano s strani lokalnega prebivalstva. Premalo je tudi izobraženega kadra.

Pogrešam tudi večje festivalsko dogajanje predvsem v poletnem času. Ajdovščina poleti izumre, kar ni dobro (vročino se da omiliti z izborom primernih lokacij....).

Opazna je menjava generacij tudi na področju dela v kulturi. Vsaka generacija prinese s seboj nekaj novega in drugačnega. Kaj je po tvojem mnenju tisto, kar nova generacija prinaša v ajdovski, pa tudi slovenski kulturni prostor?

Na vseh področjih je dobro, da prihaja v Sloveniji do postopne menjave generacij. Tudi na kulturnem področju. Ideje so sveže, več je energije, kultura se seveda mora prilagajati hitrim spremembam v družbi (tudi tehnološkim), kar mladi v veliki večini morda lažje prenašamo.

Včasih se zdi, da državljani in država do kulture nimamo razmerja, kakršnega bi morali imeti. Kakšno bi po tvojem moralo biti? Zakaj dosežek na kulturnem področju ne odmeva kot športni dosežek?

Naša družba tradicionalno (še) ne sprejema kulture kot svoje identitete. Zgodovinsko gledano je niti ne zmore. Drugače je kje drugje po Evropi, ni potrebno pogledati daleč, samo preko meje v sosednje države. Slovenski dosežek na kulturnem področju mora biti res megalomanski, da odmeva, a res je, v primerjavi s športnimi, manj. Menim, da je vse v vzgoji in seveda denarju. Pomislite, da bi kakšnega slovenskega ustvarjalca na področju kulture nagradili z enako vsoto kot jo prejme npr. alpski smučar/ka, ko doseže uspeh (recimo prvih deset mest). Pri obeh, ustvarjalcu in športniku, je potrebnega veliko fizičnega in intelektualnega odrekanja, a slednji je bolj zanimiv, tudi za sponzorje in medije. Tu govorim seveda o redkih posameznikih, ki s talentom, garaštvom in veliko mero iznajdljivosti dosegajo uspehe.

Bližamo se slovenskemu Kulturnemu prazniku. Kaj tebi osebno pomenijo veliki slovenski kulturniki, kot npr Prešeren, Cankar, Jakac, in drugi, tudi iz mlajših časov?

Naša zgodovina, identiteta, prihodnost.

Kot vse ostalo, se tudi kultura spreminja. Razvoj tehnologij prinaša tudi dodatne možnosti razvoja kulture, ki pa vseeno ohranja precej tradicije. Kakšna bo kultura čez 10 let?

Tradicionalno je dobro. Tega ne smemo zanemariti. Umetnost pa je tradicionalno povezati s sodobnim. Če govorimo za slovenski prostor, bo s takšnim odnosom, ki ga trenutno goji država do lastne kulture, naša kulturna produkcija in dediščina zelo nazadovala /propadla. Naša vloga je, da na to opozarjamo, poskušamo z znanjem in tudi z iznajdljivostjo javnost vseeno vzgajati v to, da je naša kultura vredna ohranitve.

Tvoj najljubši kulturni prostor v Ajdovščini in v Sloveniji?

Pilonova galerija je sicer moj zelo predvidljiv odgovor. Zelo rada zaidem tudi v Lavričevo knjižnico in si ogledam razstave v Lokarjevi galeriji, ki ima čudovite razstavne prostore. Za ostali slovenski prostor težko rečem, kateri mi je najljubši, odvisno od tega kaj mi je v nekem aktualnem interesu. No, zelo rada in pogosto zaidem v Mednarodni grafični likovni center v Ljubljani, v Narodno in Moderno galerijo, Slovensko kinoteko, Cankarjev dom,...

Hvala.

* Preberite tudi: V Pilonovo galerijo prihaja retrospektiva del Dušana Tršarja

* Fotografija: Pilonova galerija Ajdovščina

Deli Nazaj