Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Artur Lipovž: »Upam, da bomo znali rezultate raziskav znotraj območja rimske castre oblikovati v podlago za nadgradnjo kulturne ponudbe«

Na spletnem portalu Lokalne Ajdovščina nadaljujemo s serijo intervjujev o stanju kulture na ajdovskem in v Sloveniji. Na današnjo nedeljo objavljamo pogovor z Arturjem Lipovžem, direktorjem Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, ki je ena izmed osrednjih ponudnic kulture v Vipavski dolini. Vabljeni k branju.

Če rečemo kultura v Ajdovščini. Kaj bi bila tvoja prva asociacija?

Da je dejavnost na kulturnem področju močno opazna daleč izven občinskih mej in da je ustvarjalnost naših ljudi velika in raznovrstna – samo primerjajmo dogodke in njihovo število pri nas in v precej večjem mestnem okolju, denimo v Novi Gorici!

Kateri so, po tvojem mnenju, glavni in najpomembnejši stebri ajdovske kulture?

Dobro delujoče ustanove in tudi društva na področju širjenja bralne kulture in literarnih, domoznanskih in drugih kulturnih dogodkov, likovnega ustvarjanja in razstavljanja z dvema galerijama. Izjemno obsežno zborovsko delovanje, kakovost na glasbenem področju in uspešno glasbeno šolstvo, društveno ohranjanje in prikaz lokalne dediščine. Radi pozabimo na kiparsko dejavnost v društvih, fotografijo, tudi na kulturno ponudbo Hiše mladih in na šolsko ustvarjanje na likovnem in odrskem področju, želim izpostaviti tudi oživljanje lutkovnega gledališča. Pomembna je ponudba gledaliških abonmajev in brezplačnega jesenskega glasbenega ciklusa, ki je zanimiv predvsem za mlade. Stebri so dovolj močni, če jim namenimo pozornost in strokovno podporo.

Kaj je dobrega v kulturi na ajdovskem?

Že zgoraj navedeno. Zagotovo je ena boljših stvari obnova Vipavskega Križa, kjer gre za ohranjanje kulturne dediščine. Upam, da bomo znali rezultate raziskav znotraj območja rimske castre oblikovati v podlago za nadgradnjo kulturne ponudbe. Dodajam še skrb za materialne pogoje dela v kulturi: glasbena šola, Pilonova galerija, ureditev šotora na Predmeji, nekaterih vaških dvoran, kjer se odvija izvirna ustvarjalnost domačinov.

Kaj pa šibke točke kulturnega dogajanja na ajdovskem?

Središče Vipavske doline, kar Ajdovščina je, nima doma kulture, ki bi deloval kot točka različnih oblik kulture in ki bi bil spodbujevalec kulturnega vrenja in kakovosti. Po ciklusu sredstev v gospodarstvo in infrastrukturo, kmetijstvo in pripravo na podnebne spremembe, ki se odvija zdaj, pričakujem, da se bo vlagalo tudi v kadrovsko podlago v kulturi. Zakaj? Ko gre prebivalstvu dobro ali bolje, se vedno pojavi potreba po kulturi in njenih številnih oblikah. Občina in Ajdovščina sta na prepihu, kar prinaša poleg dobrih stvari tudi hitrejši in nekritični obrat v komercializacijo kulture – to je »instant« kultura, namenjena pretežno hitri zabavi. Morda manjka primerna publiciteta v e- ali tiskani obliki, kjer bi sproti povzemali in najavljali dogodke skozi bolj strokovno presojo - s tem bi gradili veščino spoznavanja področij, morda pritegnili zanimanje mladih. Pogrešam odsotnost večjega zunanjega prizorišča za kulturne dogodke v občinskem središču.

Opazna je rahla menjava generacij tudi na področju dela v kulturi. Vsaka generacija prinese s seboj nekaj novega in drugačnega. Kaj je po tvojem mnenju tisto, kar nova generacija prinaša v ajdovski, pa tudi slovenski kulturni prostor?

Vsaka generacija mora prinesti nove pristope, tudi dosedanja je v svojem času delovala na drugačen način, tudi znala bolj spretno uporabljati nove tehnološke in tehnične možnosti. Zdajšnja generacija še ni rekla zadnje besede. Želel bi si, da prihajajoča stopi na podlago, ki so jo zgradile sedanje, da bi bila z uporabo orodij novega časa uspešna in bo hitreje prodrla v pomembne kulturne ustanove v Sloveniji in v svetu. Razmišljam tudi o tem, da bo domače gospodarstvo svoj jutrišnji položaj v svetovni ekonomiji zasnovalo tudi tako, da bo okolju pokazalo, da ne deluje le za zasebni profit, pač pa v širšo korist. Naj spomnim, da je bila tudi doslej to prijazna stran naših gospodarstvenikov - vanjo verjamem tudi vnaprej!

Včasih se zdi, da državljani in država do kulture nimamo razmerja, kakršnega bi morali imeti. Kakšno bi moralo biti? Zakaj dosežek na kulturnem področju ne odmeva niti približno kot npr. športni dosežek?

Del odgovora je v tem, da je kultura (pa tudi šolstvo, otroško varstvo…) v številnih glavah razumljena kot zajedalka na telesu produktivne ekonomije. Športni dosežki podobno kot delo v kulturi zahtevajo trdo delo in odrekanje, vendar so pogosteje del organizirane dejavnosti na različnih ravneh, lahko že od malih nog, zato jo javnost in mediji sproti spremljajo. Vsak uspeh je opažen, zato se zdi, da bo hitro viden tudi tisti, ki športnika podpre. Kulturni ustvarjalci se trudijo povečini kot individuumi, najprej jih opazi strokovna javnost. Da jih opazi širša javnost, je manj verjetno, tudi zato ker ne gojimo enakega zanimanja do vseh oblik kulturnega udejstvovanja in nam zato seveda ni blizu. Najslabše pa je, če zato razvrednotimo delo nekoga, ki ga težje razumemo. Starši in šola so odgovorni, da naučijo vrednotiti vsakršen dodaten napor in dosežek tako na športnem kot na kulturnem in drugih področjih, vključno z gospodarskim seveda. Dobra gesta bi bila, da podjetje namesto daril ob prazniku ali novem letu poslovnemu partnerju ali zaposlenim ponudi gledališko predstavo, koncert, premierno predstavitev pesniške zbirke… Ta čas bo prišel!

Bližamo se slovenskemu Kulturnemu prazniku. Kaj tebi osebno pomenijo veliki slovenski kulturniki, kot npr Prešeren, Cankar, Jakac, in drugi, tudi iz mlajših časov?

Bili so ljudje v svojem času, ki ni bil veliko drugačen kot ga živimo danes. Iz preteklosti se vidijo zaradi del, ki so ostala vsem nam skozi čas. Posebej cenim tiste, ki so se upirali sponam. Sam zase pa ugotavljam da moram znova prebrati nekatera dela, ki jih v šolskih dneh nisem povsem razumel – pravzaprav jih skozi izkušnje danes bereš drugače. Toda vedno znova me preseneča, kako so aktualna še danes.  

Kot vse ostalo, se tudi kultura spreminja. Razvoj tehnologij prinaša tudi dodatne možnosti razvoja kulture, ki pa vseeno ohranja precej tradicije. Kakšna bo kultura čez 10 let?

Deloma sem že odgovoril. Tehnologija utegne razvodeneti tradicijo, saj na internetu zares »ne piše vse«. Temu se ni mogoče izogniti. Toda tehnologija daje tudi možnost novih pristopov in nove forme, tudi novih vsebin. Pomembno je, da se v novih časih zavedamo, kdo smo in da kulturo naredimo za ščit naše drugačnosti: tedaj bomo prepoznavni v novem svetu. V nasprotnem se bomo spremenili v slabo kopijo nekoga drugega ali nečesa, kar nam bo ponudil nadnacionalni kapital v »všečkanje«. Zato pa je treba kulturi nameniti tudi več sredstev.

Tvoj najljubši kulturni prostor v Ajdovščini in v Sloveniji?

Ma kaj naj rečem drugega kot Lavričeva knjižnica, pa čeprav je naš prostor utesnjen? Drugod – ne vem, morda bi izpostavil Cankarjev dom, zaradi raznovrstne ponudbe.

Hvala.

 

* Naslovna fotografija: Polona Ipavec

Matjaž Jazbar

#intervju, #kultura

Kolofon