Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Vipavska dolina, raj na zemlji za številne ljubitelje teka v naravi

Vipavska dolina je pretekli vikend znova dokazala kakšen raj na zemlji je. Tokrat so to spoznali mnogi tekači, pa tudi organizatorji in prostovoljci ki so skupaj pripravili nov tekaški spektakel, Ultra trail Vipavska dolina in Majski tek v enem. Športno turistični vrhunec sezone je poskrbel za številne solze ter bolečine sreče ob premagovanju hudih naporov. Preberite si besede udeležencev in oglejte si fotogalerijo dogajanja.

Za nami je četrti Ultra trail Vipavska dolina. Še večji in še boljši kot tretji. Tudi tokrat je praktično celotna dolina dihala z dogodkom, predvsem pa z udeleženci. Le teh se je tokrat zbralo okrog 700, prišli pa kar iz 22. držav. Vse to dokazuje, da se je dogodek odlično zasidral v dolino in bo verjetno tudi v prihodnje eden osrednjih športno – turističnih produktov v ajdovski in vipavski občini. Zadetek v polno je seveda tudi sodelovanje z ajdovskim Majskim tekom, kar skupaj lepo zaokroži izjemno tekaško kuliso.

Preteči 100 kilometrov, prav tako 50 ali 30, seveda ni mačji kašelj. In zmagovalci so pravzaprav vsi, ki se pojavijo na štartu, še bolj pa tisti, ki se prej ali slej prebijejo do ciljne črte. Če pogledamo športni del dogajanja lahko čestitamo Janu Božiču, ki je najhitreje zmogel kraljevski krog ultra maratona, pa tudi ostalim, ki so se zvrstili na najvišja mesta v različnih kategorijah, tudi najmlajšim, v nedeljo na otroških tekih. “V prvem delu teka po Gori in Trnovski planoti ter na prvem spustu v dolino mi je šlo odlično. Ušel sem nevihti, kar mi je pomagalo, da sem lažje premagal krizo na asfaltnem in ravninskem delu proge na Krasu, ki mi ne leži. V klancu na Nanos sem bil močan, na spustu pa ni bilo težav,” je za Primorske novice povedal zmagovalec, sicer študent zdravstvene nege.

Presenetljivo ali pa tudi ne, je na tretjo stopničko 100 kilometrske razdalje stopil Andi Mamič. Dobrih 13 ur teka je zadostovalo za nepričakovano zadovoljstvo ob prihodu v cilj. Zato so bile besede dan po nastopu temu primerne:»Po prespani noči je glava še vedno "vroča", zadoščenje pa je verjetno neponovljivo. Čeprav sem si pred tekmo rekel, da bom tokrat tekel kolikor "bo dalo", na stopničke nisem niti pomislil. Nikoli nisem napadal večino tekme in zato je bilo zame to neznano območje. 3. mesto na naši UTVV je plod načrtovanja, treninga, strasti in podpore. Kako ne bi dal več kot 100%, ob takem spodbujanju po vsej trasi. Na zmagovalno stopničko sem stopil z največjim ponosom in hvaležnostjo do vseh.«

Andi Mamič

Organizatorji so bili ob takšnem razpletu seveda navdušeni. Boštjan Mikuž je takole za Primorske novice komentiral: “Evforija je na vrhuncu. Tudi organizatorji smo bili že utrujeni, saj smo v zadnjem tednu bolj malo spali, a smo zaradi uspeha domačih tekačev dobili novo energijo. Vsa zahvala gre tekmovalcem za dober odziv in prostovoljcem za požrtvovalno delo. Prihodnje leto bomo poskušali tek podaljšati na sto milj. Lep razvoj prireditve je gotovo v veliko spodbudo našemu domačinu Dejanu Korenu, ki je bil pobudnik in v začetku gonilna sila te tekme in sedaj okreva po težki gorniški nesreči.”

Na Facebooku in ostalih družabnih omrežjih je seveda v teh dneh moč najti poplavo fotografij in vtisov dogajanja v Vipavski dolini, vsi pa v en glas zatrjujejo, da je Ultra trail odlično doživetje, tako za nastopajoče, kot tudi za organizatorje in številne prostovoljce, brez katerih zahtevna organizacija ne bi bila mogoča. Zato nam ne preostane drugega, kot da še enkrat iskreno čestitamo vsem, ki kakorkoli pripomorejo, da Vipavska dolina privabi takšno število tekačev, z upanjem da bo tako še mnoga leta.

Andrej Zaman

Prilagamo še nelektoriran zapis dogajanja skozi oči Andreja Zamana, domačina, ki mu podobni podvigi niso tuji, saj je bil to že njegov tretji ultra maraton v tem letu.

Letos je očitno leto trailov. Vsaj zame. Po dveh 100 miljah (Tek z burjo januarja in Istra trail pred dobrim mesecem) je napočil čas še za 100 km trail. Vipavski jih ima 106 z menda okoli 6000 vm. Proga je na domačem terenu in jo v celoti poznam, tudi iz pripravljalnih tur.

Priti do konca na lastnih nogah in brez poškodb. Uvrstitev in dosežen čas sta nepomembna. Kot vedno.   Na tekmo sem šel iz polnega treninga in še nekaj dni prej sem bil na kolesarskih pripravah Črni gori, ko sem v nekaj dneh naredil okoli 1000 km s 16000 višinskimi metri. Pač nikoli ne pretiravam s počitkom. Nikoli se na nič ne pripravljam načrtno. Le tečem, trailam, kolesarim in nasploh športam, ker mi je to všeč in ker mi je to postal način življenja.

Štart je bil v solidnem tempu in ves čas v coni udobja. Ko sem prehiteval nekatere odlične trailovce, sem vedel, da tempo, ki sem ga zastavil, sploh ni tako počasen. Vzponi na Podrto goro, Mali Golak, Čaven in Kucelj so minili hitro in vse je šlo brez težav. Te so se začele pri sestopu iz Kuclja, ko so se me lotili krči. Nenavadno, nazadnje sem jih imel pred dvema letoma v ZDA na kolesarskem Trans Am. Verjetno je bil ravno krč razlog za padec nekje proti Vitovljam. Nič hudega ni bilo, le par odrgnin in boleča roka. Trail ni trail, če vsaj enkrat ne padeš in se vsaj enkrat ne izgubiš. Za oboje je bila norma za ta dan izpolnjena.

Kljub padcu, sem do Vitovelj na 41. km prišel kar hitro. Kasneje sem celo videl, da sem bil v tam trenutno celo 3. v svoji kategoriji.  Potem so se težave le še stopnjevale in trajale ves čas hude vročine preko dneva.  Ne spomnim se, kdaj sem od sebe dal toliko tekočine, kot na tem trailu. Pil sem, kolikor se je le dalo, a vso izgubljeno tekočino je bilo nemogoče nadomestiti.

V Batujah na kontrolni točki okoli polovice sem ob odhodu še pozabil palice in do cilja nadaljeval brez njih. Na Brjah me je dobila toča in sem vedril kakih 20 - 25 minut. Še dobro, da sem bil takrat ravno sredi vasi, kjer je neka družina pripravila vodo in Frutabele za udeležence in sem hitro našel streho. Ni, da ni. Ja, res se je dogajalo.

Nadaljevanje ni bilo ravno vzpodbudno, a nekako sem grizel naprej, nekajkrat bil v resnih težavah, sem se pa vsaj premikal. Pokonci so me držale juha in palačinke na nekaterih okrepčevalnicah. Tam sem večinoma pil strup od Coca Cole. V tistem trenutku mi je pasala. Ves čas sem bil trdno prepričan, da mi bo uspelo priti do cilja. V takih trenutkih je potrebno narediti miselni odklop. Vse negativne misli je treba odmisliti in nadomestiti s pozitivnimi. Ko misliš na kaj lepega. Nekaj, kar si želiš. Nekaj ... V bistvu misliš na karkoli. Vsak korak, vsak meter, vsak trenutek poti. Le da kriza mine. In kriza enkrat res mine. Običajno se niti ne zavedaš več, da je sploh bila. Vztrajal si, pa se je naveličala in odšla. Kdovekam. Ni važno. Da je le ni več. Zdaj si nagrajen s spoznanjem, da ni nič nemogoče. Da je vedno potrebno vztrajati. V kateremkoli segmentu življenja.

Po izkušnjah sem upal, da bodo krči popustili, ko se bo zvečerilo in shladilo. To se je izkazalo za pravilno domnevo in na spustu iz Socerba v Podnanos, ko me je dobila še ena ploha, se je začelo zdravstveno stanje normalizirati. Težave s krči so se do tedaj vlekle že okoli 50 km. 

Sledil je še vzpon na Nanos, ki sem ga presenetljivo opravil brez težav, na zadnji okrepčevalnici pri Abramu pa so člani našega ŠD Tekači Vipavske doline priredili odlično kuliso in vzdušje, me pričakali že par sto metrov prej in skupaj z mano tekli do okrečevalnice. Tam pa hotelska ponudba, masaža nog, ki so jo nudili vsakemu udeležencu, torta zame in brez dvoma najboljše vzdušje od vseh okrepčevalnic. Hvala, neverjetni ste!

Do cilja je bilo potem še tistih magičnih ''še 6 km'', kamor sem prišel nekaj po polnoči. Dobrih 18 ur je z vsemi težavami vred zadostovalo za 46. mesto skupno in 5. v kategoriji.

Čista uživancija? Seveda, brez dvoma. Kljub težavam s krči (dva žulja sem opazil  šele doma). Krize so pač za to, da vse skupaj ni preveč enostavno. Da znamo ceniti doseženo.  Zadovoljen sem z izpolnjenim ciljem. Teh 106 km sem končal na lastnih nogah in brez opaznejših poškodb, tistih nekaj odrgnin se bo kmalu zacelilo. Zadovoljen sem tudi, da sem po vseh težavah vztrajal in borbal do konca. To je bila še ena odlična priprava na kolesarsko dirko od NorthCape do Tarife, ki bo že čez dober mesec. Do takrat pa še nekaj zanimivih odklopov. Kolesarskih in tekaških. Več o tem pa sproti.

Po izkušnjah sem upal, da bodo krči popustili, ko se bo zvečerilo in shladilo. To se je izkazalo za pravilno domnevo in na spustu iz Socerba v Podnanos, ko me je dobila še ena ploha, se je začelo zdravstveno stanje normalizirati. Težave s krči so se do tedaj vlekle že okoli 50 km. 

Fotogalerija dogajanja - Fotografije: Facebook

32313225 10213605861394556 7949190076334866432 n32325624 224856654913293 2714778794064871424 n32332293 10212749980407465 8986264420204150784 o32313361 1911339712489813 6448297253483315200 n32402286 10214618303624466 4288213670380437504 o32411176 1758501330879866 8501456062384177152 o32451929 1912310195726098 5835910525677993984 o32484675 10212749978007405 9020229609991438336 o32440683 1912309972392787 2103370008838012928 o32489658 2125838974123020 968920806383943680 n32489666 1912035775753540 6877222426015432704 o32492027 1912310815726036 1376070799668019200 o32678493 1912623599028091 7020353508234756096 o

32308833 10156330788842579 8830131153424875520 o32294672 10155920694326939 2411053747867222016 o32294153 10156330788927579 7521758890996793344 o32372800 10213605862314579 4252068063135924224 n32372862 1912056122418172 7370152468207894528 o32378551 10213605863434607 5589155712400883712 n32474709 1758500597546606 7410919576227020800 o32478957 1912309399059511 3324915663381725184 o32558633 10212749979967454 2947010742366240768 o32475789 1912624132361371 7755684851709116416 o32675372 1912314265725691 2509004583041236992 o32563465 1912624162361368 1625295554147778560 o

32257785 210354343104346 486726906826194944 n32235588 1911417619148689 4250796125751083008 n32262796 224856334913325 6074499459369140224 n32337277 10214618250823146 5323573935751561216 o32359616 10214618282023926 5841953785181634560 o32349108 10214618296064277 8726968573005660160 o32464388 224856778246614 3131371998798675968 n32462576 1949146141776249 7255271567737749504 n32469642 2042220939431809 6791533013801893888 n32511910 1684970161538366 4367364914008817664 n32512015 1758507540879245 6379006168139825152 o32508338 1912316012392183 2820002396145451008 o

31589991 10156330788627579 4500902722916057088 o32235588 1911417619148689 4250796125751083008 n32336811 10212749975647346 7443000439307501568 o32337153 10156330788822579 2500106536085356544 o32337277 10214618250823146 5323573935751561216 o32452581 1912314385725679 7550840784572907520 o32460639 1912314759058975 5840663400912257024 o32462576 1949146141776249 7255271567737749504 n32498296 2042220936098476 146428315727560704 n32506427 1912035872420197 474025606200164352 o32508338 1912316012392183 2820002396145451008 o

Lokalne Ajdovščina

#turizem, #vipavska dolina, #fotogalerija, #šport

Kolofon