Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Med prejemniki nagrad Prešernovega sklada tudi Martina Batič

Podobno kot lansko leto ima tudi letos Ajdovščina prejemnico nagrade Prešernovega sklada. Lansko leto je ta čast doletela dramaturginjo Simono Semenič, letos pa nagrado prejme zborovska dirigentka Martina Batič. Nagrado bo prejela na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Še en velik dosežek za ajdovsko kulturo, na katerega smo lahko resnično ponosni. Čestitke.

Prejemniki nagrad Prešernovega sklada so letos pesnik Jure Jakob, dirigentka Martina Batič, skladatelj Tomaž Svete, igralka Maruša Majer, animator Dušan Kastelic ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva.

Martina Batič, ki se uvršča med vrhunske evropske zborovske dirigente, bo nagrado Prešernovega sklada prejela za poustvarjalne dosežke v minulih treh letih. "Repertoar in znanje Martine Batič zajemata zborovsko in oratorijsko glasbo večine historičnih in slogovnih obdobij, od renesanse do najsodobnejših estetskih tokov. Zelo pomembno je, da v koncerte tujih poustvarjalnih sestavov vključuje tudi slovenska glasbena dela, poskrbela pa je tudi, da glasbene ustanove v tujini naročajo nova slovenska dela. Njena naklonjenost domačim skladateljem je nedvomno vredna pozornosti in hvale," piše v utemeljitvi nagrade. Martina Batič se je rodila v ajdovski glasbeni družini in že od mladih nog je njena pot povezana z glasbo. Končala je nižjo glasbeno šolo v Ajdovščini, kot dijakinja Škofijske gimnazije v Vipavi je obiskovala še orglarsko šolo v Ljubljani, po maturi pa je vpisala študij glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani in z odliko diplomirala. Na Visoki šoli za glasbo v Munchenu je nato diplomirala še iz zborovskega dirigiranja in leta 2005 zaključila tudi podiplomski študij. Vseskozi se je udeleževala seminarjev doma in v tujini, sodelovala s številnimi zbori in solisti, ki jih je spremljala na klavirju, nato pa je začela prejemati nagrade tudi kot dirigentka različnih zasedb. Nove poti si je Martina utrla leta 2006 z osvojitvijo nagrade Eric Ericson. To je najprestižnejše tekmovanje zborovskih dirigentov na svetu. Martina je vodila tudi zbor Opere SNG Ljubljana, med letoma 2009 in 2017 pa je delovala kot umetniška voditeljica Zbora Slovenske filharmonije. Martina Batič je projektno delovala z eminentnimi zbori po celi Evropi. S tem so se ji odprla vrata največjih evropskih koncertnih hiš. Trenutno je direktorica uglednega 95-članskega zbora Francoskega radia, ki je v svojih vrstah nedavno gostil tudi 23 dijakov Srednje šole Vena Pilona iz Ajdovščine. Martina Batič je leta 2007 prejela tudi priznanje Občine Ajdovščina. 

Martina Batič // Foto: Darja Štravs Tisu

Letos Prešernovi nagradi za življenjsko delo sicer prejmeta kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser Filip Robar Dorin. Kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov, leta 1950 rojena v Nikšiću v Črni gori, je leta 1978 diplomirala na Akademiji za uporabno umetnost v Beogradu, kmalu zatem pa začela ustvarjati v Sloveniji. V štirih desetletjih je sodelovala tako z vsemi pomembnejšimi gledališči v državah nekdanje Jugoslavije kakor tudi z več gledališči v Italiji, Franciji, Avstriji, Veliki Britaniji in Nemčiji. Ustvarila je kostumografije za več kot 170 gledaliških predstav in vrsto televizijskih filmov. Pri nekaj deset gledaliških predstavah je sodelovala kot scenografka. Večkrat sodeluje tudi s primorskimi gledališči, najpogosteje s SNG Nova Gorica - na tamkajšnjem velikem odru so prejšnji mesec premierno uprizorili Shakespearovega Macbetha v režiji Janusza Kice in v njenih kostumih.

Bjanka Adžić Ursulov // Foto: David Verlič/SNG NG

Filmski režiser in scenarist Filip Robar Dorin, leta 1940 rojen v Boru v Srbiji, je po študiju primerjalne književnosti in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani odpotoval v ZDA in v Chicagu doštudiral še filmsko režijo. Na inštitutu Montesano v Gstaadu v Nemčiji je dve leti poučeval filmsko prakso in zgodovino, zatem je bil do leta 1980 asistent za filmsko režijo in igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. V začetku osemdesetih let je ustanovil eno prvih neodvisnih producentskih podjetij Filmske alternative, pozneje še Filmal Pro. Kot filmski ustvarjalec je posnel več kot trideset kratkih in srednjemetražnih dokumentarnih in igranih filmov. V utemeljitvi za Prešernovo nagrado je Dorin opisan kot “angažiran avtor, ki razgrne vso kompleksnost obravnavane snovi in pri tem ne skriva svojega stališča”, poudarjajo pa še, da je njegova odlika “igrano-dokumentarna forma, ki predstavlja sintezo neumišljenega in umišljenega filma, ki želi izvleči resnico”.

Filip Robar Dorin // Foto: FSF

 

 

 

 

Lokalne Ajdovščina

#ajdovščina, #kultura

Kolofon