Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Kolumna: Kultura je naša

Včasih sem v precepu. Za portal napišem subjektivno mnenje o uprizoritvi, ki sem jo videl v Ljubljani, Novi Gorici, o filmu, ki nima nikakršne geografske povezave z vipavskim okolišem. Najprej pomislim, zakaj pa bi sploh o tem? Ker ni važno, če kulturo vidimo v Ljubljani, Mariboru, Londonu, Šanghaju ali v kulturnem domu v Vipavi. Vedno je izraz časa, prilagoditev razmeram, je elastična, ne pozna kilometrov, pozna pa mnogokatere poti.

Resda mi pisanje ustreza po svoje kot kakšna vaja, a če pomislim še boljše, se ne morem izogniti razlogu ali izgovoru (kot vam je ljubše), da če govorimo o kulturi, vedno izpostavljamo njena univerzalna sporočila, vedno pridemo na raven intime, sprejemanja, razumevanja, problematike, ki se dogaja povsod, seveda na različne načine. Tako pridemo do urejenega družinskega omizja v Somraku bogov, kjer vojna stvari obrne. Slejkoprej dospemo do nepremostljive ljubezni kot je denimo v spektaklu Aida ali pa Turandot. Okusimo lahko tesnobo Mannove Smrti v Benetkah. Brezskrbno idilo in navdihujočo zgodbo o junaštvu v Kekcu in Peer Gyntu. In na koncu je tu še pogovor. Pogovor kjer razčistimo težave, ki bi nas lahko ali pa so doletele tudi nas, pogovor je lahko katarza.

Katarzo je v slovenskem prostoru predstavljajo prvo slovensko poklicno gledališče v Mariboru, ki je bilo ustanovljeno leta 1919, torej ravno ob koncu velike vojne. Tovrstne ustanove so, sploh po masakrih kot so vojne, vsekakor duhovno prerojenje nekega mesta in posledično tudi naroda.

Mariborsko gledališče in Ljubljana, sploh Cankarjev dom že vrsto let sodelujeta kulturno. Tako premostita vse stereotipe med ljubljančani in štajerci, premagata celo najpomembnejšo postransko stvar na svetu. A to je kultura. Kultura je zllitje dobrega in slabega v en kotel ter skupno veselje in reševanje. Tako bi morala biti kultura tudi vodenje države, mest, a to je že druga stvar. Umetnost je, ali jo zagovarjamo ali pač ne, ali ji pišemo PR programe ali pač ne, nenadkriljiva, obča, vsesplošna. Zato ni važno, če jo vidimo v Ljubljani, Mariboru, Londonu, Šanghaju ali v kulturnem domu v Vipavi. Vedno je izraz časa, prilagoditev razmeram, je elastična, ne pozna kilometrov, pozna pa mnogokatere poti.

Podoben je tudi projekt »Maribor je naš«, ki ga Cankarjev dom pripravlja ob 100. obletnici SNG Maribor in bo potekal med 14. in 27. januarjem v Ljubljani. Še ena priložnost za se prepričati na lastne oči, da oder ne pozna delitev v že omenjenih opernih, baletnih ali gledaliških predstavah. Poseben doprinos bo imel tudi pogovora z mariborskim legendarnim literatom Tonetom Partljičem in gosti. Prav ta festival je tudi primerna povezava med preteklim Cankarjevim letom in prihajajočim kulturnim praznikom.

Nejc Furlan

#kolumna, #kultura

Kolofon