Novice se ne pišejo same. Podpri Lokalne!
Pri Lokalnih Ajdovščina dnevno skrbimo za pestrost vsebin, urejanje rubrik in objave na socialnih kanalih. So vam Lokalne všeč?
Tako nas lahko podpreteSpominska slovesnost ob dnevu spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije se je zavoljo besed predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija in italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija, sprevrgla v pravi mednarodni spor med Slovenijo in Italijo. Slovenska politika je na italijanske provokacije burno odreagirala, zato smo za mnenje povprašali Jerneja Vrtovca, sicer poslanca Nove Slovenije v državnem zboru.
Antonio Tajani, sicer predsednik Evropskega parlamenta, je v svojem govoru v Bazovci močno prestopil mejo dobrega okusa, saj je Istro in Dalmacijo označil za italijanski, "Živel Trst, živela italijanska Istra, živela italijanska Dalmacija!". Po dogodku pa je novinarjem dejal, da je tiste, ki zanikajo pojav fojb in eksodusa, premagala zgodovina in kdor zanika ta pojav, je sostorilec tistega, kar se je zgodilo. Dan spomina je italijanski parlament uzakonil leta 2004, žrtve fojb in eksodusa so bile do takrat pozabljene, je dejal. "Tu je na tisoče nedolžnih žrtev, ki so jih ubili zato, ker so bili Italijani," je dejal Tajani, žrtve pobojev pa označil za "žrtve vojne in protiitalijanskega sovraštva, ki so jih ubili vojaki z rdečo zvezdo na kapi samo zato, ker niso spustili italijanske zastave".
Antonio Tajani
Olje na ogenj je prilil še italijanski notranji minister Matteo Salvini s tvitom, da je prišel v Bazovico, da bi počastil žrtve tisoče rojakov, ki so jih komunisti mučili, pobili in večkrat še žive vrgli v brezna. "Kaj je bila njihova krivda? To, da so bili Italijani. Kdor zanika, dvakrat ubije. Mi ne pozabimo" .
Slovenska politika je na besede italijanskih visokih politikov burno odreagirala, žogico pa je včeraj precej umiril Antonio Tajani s pisnim opravičilom in obžalovanjem, da so njegove besede naletele na takšen odziv in dodal, da njegova namera ni bilo ustvarjanje napetosti, še manj pa izražati ozemeljske pretenzije.
Svoj pogled na omenjeno aktualno tematiko nam je v krajšem intervjuju podal Jernej Vrtovec, poslanec stranke Nova Slovenija, v državnem zboru Republike Slovenije.
Slovenijo in Italijo zadnje dni vežejo ostre besedne puščice, ki zagotovo niso v prid dobrim medsosedskim odnosom. Na izjavo predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija ste se odzvali s pomenljivim tvitom: »Izjava Tajanija je škandalozna in obsojanja vredna, sicer bo jutri nekdo brez težav rekel: "Živela italijanska Goriška" ali "živel italijanski Kras." Provokacija. Si predstavljate odzive, če bi kakšen slovenski politik na neki proslavi na Krasu izjavil živel slovenski Trst?«
Sledilo je opravičilo Tajanija, ki pa po mnenju mnogih ni dovolj in ne v zadostni meri opravičuje besed izrečenih v bližini Bazovice. Vaš komentar na opravičilo Antonia Tajanija?
Drži, prvo pojasnilo predsednika Evropskega parlamenta je bilo le razlaga, da naj bi ga napačno razumeli, kar je bilo tudi zame nesprejemljivo. Besede, ki jih je Antonio Tajani izrekel, namreč lahko razumemo kot željo po prilastitvi določenega ozemlja s strani Italije. Zato je prav, da smo od predsednika EP zahtevali, da je izrečene besede vzel nazaj in se prizadetim opravičil. Žal se je to zgodilo šele po treh dneh.
Tajaniju se je s svojim besednjakom pridružil še »zloglasni« Mateo Salvini, italijanski notranji minister ter vodja Lige, ki je med drugim dejal, da so otroci, umrli v fojbah, in tisti, umrli v nacističnem taborišču Auschwitz, enaki. Danes se o tej izjavi močno krešejo mnenja tudi v Sloveniji.
Kakšen je vaš pogled na izjavo Salvinija in ali je danes, leta 2019, še potrebno in pomembno iskati podobnosti in razlike med različnimi totalitarnimi sistemi, ki so vendarle obstajali v nekih drugih časih?
Želim podati sporočilo, da je človeško življenje nedotakljivo in enkratno. Zato je vsaka nedolžna žrtev preveč. Tako tista v fojbi, Hudi jami ali v Auschwitzu. Vsem žrtvam moramo izkazovati pieteto in spoštljiv odnos, morebitne delitve žrtev na »naše in vaše« pa so le povod v nova poglabljanja sovraštva in delitve. Zrela družba bi to morala razumeti. Naj ob tem podam misel pokojnega ljubljanskega nadškofa Šuštarja: »Mrtvi so med seboj spravljeni. Problem je sprava med živimi«.
Ker dogodkov iz preteklosti ne moremo spremeniti, je pomembno zlasti to, kako bomo ravnali v prihodnosti. Pred nami so številni novi izzivi, ki lahko temeljnega pomena za obstoj naše družbe. Zato imate prav, iskanje podobnosti in razlik med totalitarnimi sistemi je nepotrebno, ker so v svojem bistvu enaki – dokazljivo zločinski, za seboj so pustili ogromno žrtev ter duhovno in materialno opustošenje. Zato jih je treba sistematično obsojati in zavračati.
Matteo Salvini
Slovenska politika se je na izjave italijanskih politikov odzvala. A na prvi pogled deluje, kot da se je vsaka stranka ali pa vsak politik odzval po svoje. Smo, po vašem mnenju, morda zamudili lepo priložnost, da bi se slovenska politika v tem primeru poenotila in ponudila skupen odgovor na italijanske provokacije?
Do določene mere je v tem primeru do enotnosti prišlo, kar je vidno pri skupnem protestnem pismu vseh slovenskih evropskih poslancev, Tajaniju sta pisala tudi predsednik republike in slovenski zunanji minister. Osebno se mi pa zdi ključno, da se je tokrat državni vrh odzval poenoteno, česar v nekaterih drugih primerih v povezavi z zunanjo politiko nismo videli, čeprav smo to upravičeno pričakovali.
Sicer pa ni nič tragičnega, če so mnenja v političnem prostoru različna. Pomembno je, da se sprejema pametne ukrepe. In ravno predstavitev različnih mnenj je pogosto prava pot, da pridemo do dobrih rešitev. Seveda so med političnimi strankami razlike in ravno to je čar demokracije. Volivec pa ima možnost, da izbere tisto, ki mu je najbliže oz. loči zrna od plev.
Ne moremo se znebiti vtisa, da gre pri vsem skupaj tudi že za kampanijo ob prihajajočih evropskih volitvah. O dogodkih, ki so se dogajali pred 60. in več leti bi danes morali razpravljati zgodovinarji in ne politiki. Ob tem velja tudi dodati, da so se slovenski in italijanski zgodovinarji o fojbah poenotili že leta 2000. Torej tudi v tem primeru politika po nepotrebnem priliva dodatno olje na ogenj?
Menim, da je bila tokratna retorika v Bazovici res že plod prihajajočih Evropskih volitev. Prav je, da se državniki žrtvam dostojno poklonijo. To se od njih pričakuje. Ampak, za voljo resnice in pietetnega odnosa do žrtev, nikar ne zlorabljajmo žrtev in dogodkov iz pred 60 let za politične namene. To je resnično ceneno. Prav tako naj velja tudi za dogodke v Sloveniji, ko je, žal, po vsaki »spominski slovesnosti«, tudi za voljo hujskaške retorike, opaziti še več razdeljenosti.
Casa Pound
V Italiji je fašizem po zakonu pojmovan kot kaznivo dejanje. A kot kaže zakona nihče ne upošteva, saj se fašistični shodi po italijanskih mestih vse bolj pogosto dogajajo. Nanje se italijanska politika odziva, milo rečeno, mlahavo. Bi po vašem mnenju morala tukaj evropska politika odreagirati v bolj resnejših tonih?
Pravi odgovor na morebitne vzgibe po obuditvi totalitarnih sistemov je krepitev demokracije, svobode in varnosti. Pa tega ne počnemo v polnosti. Politika mora odločno reagirati proti vsem totalitarnim sistemom, tako proti fašizmu, nacizmu in komunizmu. Tukaj imamo resolucijo Evropskega parlamenta, ki obsoja te totalitarizme in je korak v pravo smer, države članice pa naj jo spoštujejo. Ob tem pa poudarjam previdnost pri ločevanju fašizma in populizma. To dvoje se te dni kar pogosto meša, kar ni prav, saj ločnico škodljivo pomikamo proti sredini. Je pa dejstvo, da Evropska unija v zadnjih desetih letih ni dosledno in uspešno reševala težav, zlasti okrog finančne in migracijske krize ne, sedaj pa nosimo posledice, da na račun razočaranih in jeznih ljudi pridobivajo zlasti populisti. Ključno pri evropskih volitvah torej bo, ali bo zmernost in normalnost zmagala in tvorila jedro naslednjega evropskega parlamenta.
Kako kot primorski politik ocenjujete trenutno stanje Italije in italijanske politike nasploh? Prihodnost naše zahodne sosede vsaj na prvi pogled ni najbolj optimistična, to pa obenem ni dobro niti za Slovenijo.
Kdor spremlja italijansko politiko, verjetno pozna tudi njeno pestro politično zgodovino, z mnogimi dramatičnimi dogodki, a na koncu se vse izzide. So rane in bolečine, a na koncu se dogovorijo. V Italiji se lahko vse zelo hitro spremeni, karte se mešajo enkrat sem, drugič tja. Italija je naša druga najpomembnejša gospodarska partnerica, zato upam in si želim, da ji gre dobro. Naš izvoz je od stanja v Italiji zelo odvisen, s tem pa tudi delovna mesta, plače, pokojnine, zdravstvo itd. Pred njimi so mnogi izzivi, zlasti pa spopadanje z gospodarskim ohlajanjem (pred dnevi je Italija padla v recesijo) in strukturnimi ukrepi, ki jih čakajo. Upam, da bodo pri tem uspešni.
Hvala.