Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Zikrija Hodžić: »Muslimani v Sloveniji niso tujci«

Preberite si intervju s predstojnikom islamske skupnosti v Ajdovščini, gospodom Zikrijo Hodžićem, na temo islamske skupnosti v Ajdovščini. Prizadevajo si, da bi kmalu imeli dan odprtih vrat in predstavili ter pokazali širši javnosti prostore Islamske skupnosti v Ajdovščini ter seznanili sosede o njihovem delovanju.

Islamske migracije so med najbolj žgočimi in spornimi vprašanji, s katerimi se danes soočamo po vsem svetu. Politična retorika, medijska pozornost in zanimanje širše javnosti vplivajo na mednarodno razpravo, ki je vse prevečkrat neutemeljena in enostranska. Vendar dejstvo je, da 20 milijonov Muslimanov v Evropi, v 28 državah članicah, kar je približno šest odstotkov celotne populacije, predstavlja vedno večji del naše družbe. Podoben odstotek muslimanov imamo tudi v Sloveniji. Dejstvo je, da javnost razburjajo muslimanski migranti iz Bližnjega vzhoda, glavnina migrantov, ki so nastanjeni v azilnih domovih po Sloveniji, je iz Sirije, takoj za njimi sledijo Afganistanci in Iračani. Slovenija je praviloma tranzitna država za migrante na poti v Nemčijo, Avstrijo ali države članice Beneluksa. Največja pričakovanja so povezana ravno s temi državami, pri nas ostanejo kratek čas, da si odpočijejo, potem pa se odpravijo dalje. Glede na omenjeno se bomo osredotočili na muslimane, ki živijo v naši skupnosti. Prve skupine muslimanov so prihajale v Slovenijo v obdobju Jugoslavije (1918 – 1941), bistveno močnejši val ekonomske migracije pa se je zgodil po drugi svetovni vojni. Največje število muslimanov je prišlo iz BIH, torej ima večina muslimanov v Sloveniji, kot tudi v Ajdovščini in njeni okolici  bošnjaško poreklo. S koncem šestdesetih let 20. stoletja se je v Slovenijo priselilo tudi veliko število muslimanov Albancev iz Makedonije in s Kosova. Muslimanski mozaik so dodatno dopolnili še muslimani iz Makedonije, Goranci, Turki, Arabci, itd. 

Pogovarjala sem se s predstojnikom islamske skupnosti v Ajdovščini, gospodom Zikrijo Hodžićem in mu zastavila nekaj vprašanj glede islamske skupnosti v Ajdovščini.

Gospod Hodžić, zanima me malce splošnih dejstev o islamski skupnosti v Ajdovščini ,od kdaj obstaja, koliko članov šteje, kako je organizirana in podobno?

Muslimani, ki živimo na področju Vipavske doline do Črnič smo organizirani skozi Islamsko skupnost v Republiki Sloveniji oz. odbor Islamske skupnosti v Ajdovščini kot njen sestavni del. Muslimani smo tukaj in na področju soške fronte prisotni že od prve svetovne vojne. Po osamosvojitvi Republike Slovenije so tukaj živeči muslimani začeli razmišljati o verskem organiziranju. Leta 1996 smo bili registrirani na Uradu za verske skupnosti kot sestavni del Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Odbor Islamske skupnosti Ajdovščina šteje 120 članov oz. družin. Kot je že povedano, delujemo skozi Islamsko skupnost v Republiki Sloveniji na čelu z muftijem prof. dr. Nedžadom Grabusom. Islamska skupnost v Sloveniji deluje v osemnajstih mestih. Kot imam opravljam vse imamske naloge na področju Ajdovščine in njene okolice.

Katere muslimane predstavljate ?

Predstavljamo muslimane na področju Ajdovščine in njene okolice, ki so organizirani skozi inštitucijo Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Po poreklu so naši člani večinoma iz Bosne in Hercegovine, manjše število pa iz Makedonije ter Kosova.

Koliko muslimanov trenutno živi  v Ajdovščini?

Lahko govorim le o podatkih, ki jih beležimo v naši administraciji. Gre za družine, ki so vključene v našo skupnost prostovoljno in po lastnem prepričanju oz. so se včlanili v našo skupnost in dali soglasje, da želijo biti naši člani. Po naših evidencah je v začetku leta 2019, v Ajdovščini in njeni okolici, 140 muslimanskih družin od katerih je 120 naših članov in sodelujejo v naših programih, ki jih organiziramo. Najstarejši muslimani, ki živijo na tem področju, in so še dandanes živi, živijo tukaj več kot štirideset let. Po osamosvojitvi Republike Slovenije so se muslimani organizirali skozi skupnost. Najprej je bilo potrebno zagotoviti ustrezen prostor. Leta 2003 smo v ajdovskih Palah kupili del stavbe, v kateri smo organizirali molilnico. Kasneje, leta 2016, smo kupili dodatne prostore, v katerih bomo kmalu postavili sodobno učilnico za verouk in druge izobraževalne dejavnosti.

Zikrija Hodžič - Fotografija: Klemen Bizjak

Kako se je struktura muslimanske skupnosti spreminjala od osamosvojitve pa vse do danes? Kakšne spremembe opažate v muslimanski skupnosti v načinu izražanja pripadnosti islamu, na primer?  Včasih denimo, so muslimani živeli z nami, ne da bi sploh vedeli, da so muslimanske veroizpovedi. Danes je izražanja vere na zunaj veliko več, veliko več je pokritih žensk ... Zakaj se je to spremenilo?

Muslimani v Sloveniji niso tujci. Muslimani so v Sloveniji prisotni že celo stoletje. Ne opažamo bistvenih sprememb v Islamski skupnosti. Kot rečeno, so muslimani na tem področju živeli tudi pred osamosvojitvijo. So del slovenske družbe, govorijo slovensko, spoštujejo zakonodajo, tradicijo, plačujejo davke, večina jih je državljanov Republike Slovenije. Menim, da je vera osebno prepričanje vsakega posameznika zato se ne ukvarjamo z izgledom vernikov. Številne verske prakse v bivšem sistemu niso bile javne, božič ni bil uradni praznik, tudi velika noč ne. Muslimanski prazniki, dva velika bajrama, nista dela prosta dneva. V demokratični in pluralni družbi obstajajo razlike v vsakdanjem življenju, zato se razlike tudi več opažajo kot v enostrankarskem sistemu.

Kako ohranjate vaše običaje, druženja?

V Islamski skupnosti organiziramo verouk za otroke in druge različne izobraževalne vsebine za odrasle. Naše običaje ohranjamo skozi organizirane svečanosti in muslimanske praznike. Skrbimo za organizirane molitve in druge aktivnosti, ki so del našega delovanja. Prizadevamo si, da bi kmalu imeli dan odprtih vrat in predstavili ter pokazali širši javnosti prostore Islamske skupnosti v Ajdovščini ter seznanili sosede o našem delovanju.

Kako pa je s prehrano? Je halal hrana dostopna v Sloveniji in kakšnega pomena je za muslimane, ki živijo v Sloveniji?

Muslimani enako kot judje ne uživamo svinjine, ne uživamo niti mesa poginule živali, krvi, mesa harpije, itd. V Kur'anu se poudarja, da se lahko uživa hrana, ki jo uživajo tudi naši bratje kristjani in judje, seveda pa morajo biti brez zgoraj omenjenih sestavinn. ”Od sedaj so vam dovoljene vse lepe jedi; dovoljujejo se vam jedi tistih, ki jim je bila dana Knjiga, in vaše jedi so njim dovoljene . . .” (Kur'an).

Hvala!

 

* Fotografije: Klemen Bizjak - Adriafoto

Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

Diana Stožinič

#ajdovščina, #intervju

Kolofon