Ajdovščina je v umetnostni mozaik prispevala marsikatero širši strokovni javnosti zelo znano in malo manj znano ime, ki po kvaliteti daleč presega lokalne okvire. In Ivo Lenščak to gotovo je. Ideja o pregledni razstavi Iva Lenščaka je rasla skupaj s popisom njegove zapuščine. Leta 1988 je Pilonova galerija pripravila Spominsko razstavo, ki pa jo je pospremil precej skromen katalog z besedilom Janeza Mesesnela.

Letos želi galerija to vrzel zapolniti tako z razstavo kot s katalogom Ivo Lenščak, slikar. Drobce umetnikovega življenja in ustvarjanja odstirajo s pomočjo dokumentarnega gradiva, likovne zapuščine družine, predvsem pa s spomini prijateljev, sodelavcev in njegove ožje družine, žene in hčerke. Razstavo so pripravili v letu, ko se spominjamo 90. obletnice rojstva Iva Lenščaka.

Avtoportret, 1957, olje, platno, zasebna last,
Fotografija: Primož Brecelj

IVO LENŠČAK (1929–1987)

Ivo Lenščak je bil rojen Milki Pilon, sestri Vena Pilona, in Miru Lenščaku, pekovskemu mojstru, 11. julija 1929 v Ajdovščini. Otroštvo je preživel v družini s tri leta mlajšim bratom Julijem, poznejšim izvrstnim harmonikarjem ter kiparjem samoukom, v Pilonovi domačiji, v stanovanju nad pekarno, ki jo je po Pilonovi selitvi v Pariz leta 1928 prevzel oče Miro, bivši Menigov pek, v hiši na Prešernovi ulici številka 1. Po šolanju v Ajdovščini in Gorici se je, komaj štirinajstleten, leta 1943, pridružil partizanom. Maturira šele leta 1950. Iva vseskozi žene velika želja po študiju slikarstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Leta 1953 se uspešno vpiše v prvi semester pripravljalnega letnika. Z nekaterimi sošolci – Andrejem Jemcem, Silvestrom Komelom ter Bogdanom (Kiarjem) Meškom, s katerimi je študiral pri znamenitih profesorjih, velikanih takratne slovenske likovne scene: Božidarju Jakcu, Mariju Preglju, Riku Debenjaku ter Gabrijelu Stupici, je tudi po končanem študiju ohranil prijateljske stike. Leta 1963 je diplomiral pri prof. Gabrijelu Stupici.

Lenščak je v prvem polletju šolskega leta 1961/62 poučeval likovni pouk na osnovni šoli v Vipavi. Nato je bil nekaj časa svobodni umetnik, v letu 1964 pa je nasledil dotedanjega upravitelja Mestnega kina v Ajdovščini, Stipeta Štekarja, ter do svoje upokojitve deloval kot vodja kinematografa. 

Po Pilonovi smrti leta 1970 si je skupaj z domačimi veljaki in umetniki prizadeval za ustanovitev galerije, ki bi skrbela za dela, ki jih je umetnikov sin Dominique podaril  Občini Ajdovščina. Galeriji Vena Pilona je že 1974., leto po njenem odprtju, velikodušno poklonil več stričevih del. Prvič je razstavljal v letu 1963, skupaj s someščanoma, akademskima slikarjema Danilom Jejčičem in Ivom Kovačem, se je predstavil v prostorih ajdovske (stare) osnovne šole.

Dela iz cikla tempernih mas, ki so nastala kot reakcija na skopski potres, je v naslednjem letu predstavil tudi na skupinski razstavi v Mestni galeriji Ljubljana, ko je nastopil skupaj z Zvestom Apollonijem, Danilom Jejčičem in s Klavdijem Palčičem.

V intervjuju iz leta 1969 pravi, da se po nekajletnem premoru spet namerava bolj intenzivno posvetiti slikanju, nadaljujoč tam, kjer je prekinil, a z večjo pozornostjo, namenjeno razkrivanju barvnih vprašanj, upoštevajoč moderne likovne tendence. Tudi oljne barve je že zamenjal z akrilnimi in klasično platno mu ne ustreza več, saj se pripravlja na slikanje slikovnih sestavov – pred njim je zdaj izziv, ki ga prinaša dimenzija prostora, obenem pa ga zanimajo problemi gibanja in hitrosti. 

V 1970-ih tako nastaneta seriji slik, v katerih raziskuje barvne ploskve znotraj popartistično zvenečih del v akrilni tehniki na platnu in iverni plošči (akti, tihožitja in pokrajine), v sredini 1970-ih pa že serije slikovnih kompozicij, ki jim je – ponovno znotraj informelovskega izrazoslovja, variante slikarstva materije – na belo ali intenzivno barvno podlago dodajal vrv.

Lenščakova dela iz sredine 1980-ih ponovno potrjujejo raziskovalca likovnih problemov ter modernih tokov, s svojo studiozno naravo se je poskušal znotraj optične sfere, v geometrijski abstrakciji, ki deloma spominja na zgodnje dosežke digitalne grafike.

Kot član Društva slovenskih likovnih umetnikov (DSLU) je zadnjič razstavljal v letu 1976. Bil je tudi med ustanovitelji Društva likovnih umetnikov Severne Primorske (DLUSP) v letu 1979 v Novi Gorici, a se kot član v okviru društvenih razstav ni več predstavljal. 

V njegovi zapuščini ohranjene skice, risbe in slike razkrivajo sistematičnega, vztrajnega ustvarjalca, ki potezo in kompozicijo izčiščuje in pili do te mere, da v končni celoti doseže zamišljeno. Številne risbe in skice majhnega formata, ki so služile kot predloga slikam, kažejo na metodo dela, opus operandi studioznega raziskovalca.

Risarski zapisi na raznovrstnih podlagah, avtoportreti, risbe konjev ali številni krokiji, ki jih najdemo v njegovih skicirkah, pa kot da so izraz spontanega likovnega potovanja misli po papirju umetnika, ki mu je risba služila tudi kot – zdi se – neke vrste dnevnik.

V njegovi zapuščini so ohranjeni skice ter računi, ki jih je izstavil za izdelavo logotipov, grafičnih podob ajdovskih podjetij (mdr. v letu 1967 za Tekstilno) ter etiket za vinske steklenice (Kmetijsko vinarska zadruga Vipava, 1964). Znotraj likovne opreme naslovnice knjige Lojzeta Bizjaka, Gornja Vipavska v Narodnoosvobodilni vojni (Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Ajdovščina, Ajdovščina, 1967) je uporabil bronasti relief Spomeniku upora primorskega ljudstva kiparke Milene Lah. Skupaj s Francem Golobom, Markom Pogačnikom in Milošem Volaričem je sodeloval tudi pri zasnovi likovne podobe in opreme novega Šolskega centra v Ajdovščini.

Vseskozi pa je spremljal umetniško sceno – kot snovatelj programa kinematografa tudi znotraj sedme umetnosti, saj je bil velik filmski entuziast. In neizpodbitno je ostal, četudi v varnem zavetju življenja mestnega uslužbenca, umetnik po naravi, ki ga je, kot pravi sam, že vse od otroških let spremljala velika želja, globoko hotenje   ̶  biti slikar.

Prezgodnja smrt ga je doletela v 58. letu, umrl je 9. marca 1987.

Avtoportret, akvarel, papir, zasebna last,
Fotografija: Primož Brecelj

PREGLEDNA RAZSTAVA

Pregledna razstava Ivo Lenščak, slikar je rezultat popisa umetnikove zapuščine, ki presega sto del. Približno polovica del je nastala na papirju in v tem sklopu prednjačijo po kvaliteti njegove študijske risbe z akademije. V grafiki mojstrsko ustvarja v tehnikah litografije, lesoreza in jedkanice, vse iz časa študija v Ljubljani. Dobro je ohranjenih tudi pet matric za lesoreze. V slikarstvu uporablja različne nosilce, od klasičnega platna do iverne plošče in papirja, ter tehnike olja, akrila, bolonjske krede, kombinacije različnih materialov (tudi vrvi), akvarela in gvaša.

V arhivu Pilonove galerije hranimo korespondenco med nečakom in stricem, Ivo Lenščakom in Venom Pilonom, ki je bila pomembna opora pri razumevanju Lenščakovega odnosa do lastne ustvarjalnosti.

Razstava v pritličnih prostorih Pilonove galerije Ajdovščina je zasnovana kronološko. Prvi segment izpostavlja njegove študijske risbe z akademije (1953­–1963) ter tri olja na platno, med njimi tudi njegova diplomska naloga Mati z otrkom. Razstava nadaljuje pregled Lenščakovega dela v 60., 70. in 80. letih, ko se slikanju poveča zelo intenzivno s hitrim odzivanjem na modernistične tokove (informel, pop art, geometrijska abstrakcija). Risarska in slikarska dela dopolnjuje bogat izbor dokumentarnega gradiva (fotografije, pisma, osebni predmeti).

Pregledna razstava v Pilonovi galeriji postavlja na ogled 60 Lenščakovih del, ki prihajajo iz družinske zapuščine in zasebnih zbirk ter stalne zbirke Pilonovih prijateljev Pilonove galerije Ajdovščina.

Razstavo spremlja obsežen katalog na več kot 100 straneh z besedili kustosinj razstave Tine Ponebšek in Tanje Cigoj, ter gostujočih piscev, Andreja Jemca in Aleksandra Bassina.

Projekt je v celoti finančno podprla Občina Ajdovščina, ki v tovrstnih »akcijah« celostnih predstavitev vrhunske lokalne likovne produkcije prepoznava ne samo velik pomen strokovnega ovrednotenja opusov izjemnih ajdovskih umetnikov in umetnic, temveč tudi promocijo zelo pestre likovne dediščine Ajdovščine.

Razstava bo v Pilonovi galeriji Ajdovščina na ogled do nedelje, 15. septembra 2019.

Prvo javno vodstvo po razstavi bo v četrtek, 27. junija, ob 17. uri. Vodila bo Tina Ponebšek.

Pilonova galerija Ajdovščina

Prešernova ulica 3, 5270 Ajdovščina

T +386 5 368 91 77

www.venopilon.com

Odpiralni čas:

torek – petek, od 9. do 18. ure; sobota, nedelja, od 15. do 18. ure; ponedeljki in prazniki: zaprto.

Deli Nazaj