Proslava ob vrnitvi Primorske k matični domovini se ponovno vrača v Ajdovščino. Žal ne na osrednji trg, kot je bilo sprva predvideno, ampak na sosednje grajsko obzidje. Prostor, ki bo opremljen z dodatnimi tribunami, sprejme okrog 4000 obiskovalcev, tisti, ki boste ostali zunaj prizorišča pa boste imeli možnost spremljanja proslave na velike monitorju, na travniku med gradom in Hubljem. Proslavo bo moč spremljati tudi po televiziji, saj bo RTV Slovenija poskrbela za neposredni prenos.

Scenarist in režiser proslave je domačin Peter Avbar, ki je idejo za vsebinsko zasnovo programa črpal iz pesmi Calvi zasedbe Siddharta: "Iz novih sanj se rodi novi svet, kjer za dobro ljudi se meja ne gradi." Slogan, ki je povezan z datumom uveljavitve pariškega sporazuma in z njim meje med Jugoslavijo in Italijo (5.septembra 1947, presega tragično dejstvo, da so vse meje tako ali drugače vedno globoko zarezale v usode tam živečih ljudi. Vsi nastopajoči že pridno vadijo svoje vloge, skupaj bo proslavo oblikovalo kar okrog 150 prostovoljcev. Osnovne elemente vsebinske zasnove sta v vizualno sporočilo prireditve prelili ajdovski oblikovalki Urška Černigoj in Tea Goljevšček. 

Proslava: Vrnitev Primorske - 14. september 2019, Ajdovščina

Začetek proslave bo natanko ob napovedani uri, to pomeni, da je potrebno na prizorišče priti prej. Avditorij bo za prihod obiskovalcev odprt od predvidoma 13. ure naprej, deset minut pred začetkom prireditve na prizorišče ne bo več moč vstopati. Parkiranje bo na dan dogodka omogočeno na vsej javnih parkiriščih v mestu, tudi pri podjetju Mlinotest ter pred Lavričevo knjižnico – tu bodo parkirišča, rezervirana za invalide. Avtobusi bodo potnike izkrcavali na avtobusni postaji ter nato parkirali ob železnici. Zgornji del parkirišča pri starem mlinu in parkirišče za občino bosta rezervirana za VIP goste. Obiskovalce bodo na vseh parkiriščih usmerjali reditelji in redarji, po vsem mestu bodo tudi oznake.

Fizkulturni nastop na Festivalu dela v Ajdovščini, 25. 8. 1946. // Fotografija: Edi Šelhaus

Ajdovščino sicer  že polnijo podobe, vezane na proslavo vrnitve Primorske k matični domovini. Od prejšnjega tedna si lahko na panojih ob grajskem vrtu ogledate razstavo fotografij Edija Šelhausa, ki prikazujejo ustanovitev Narodne vlade Slovenije in druga množična zborovanja v povojnem času.

Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je izven slovenskih meja, v Italiji ostalo še 140.000 Slovencev.

Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi. Prireditev ob državnem prazniku 15. septembru, ki ni dela prost dan, izmenično pripravljajo posamezne primorske občine, saj je državna proslava organizirana le vsakih pet let.

Deli Nazaj