Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Kolumna: Manjka le še pika na i

V nasprotju z navadnimi križišči kjer velja pravilo desnega, v krožišču temu ni tako. Zaradi smeri vožnje, ki poteka v nasprotni smeri urinega kazalca, je ob vstopu potrebno pogledati levo in se prepričati, da imamo prosto pot. Če na svoji levi vidimo vozilo že v krožišču, se zaustavimo, saj imajo prednost vsa vozila, ki so že v krožišču. Tako so v krožišču vsi enakopravni, od ferrarija do fička, ne glede na (ne)prednostno cesto po kateri prihajaš in odhajaš.

Poleti je Ajdovščina pridobila še četrto, težko pričakovano in zelo potrebno krožišče ob letališču. Ob spremembah v domačem cestnem okolišu morajo tudi dolgoletni izkušeni vozniki večkrat bolj premišljeno voziti, zato bo dobrodošel kakšen nasvet in osvežitev pravil.

Krožna križišča imajo pred navadnimi križišči kar nekaj prednosti. Ker moramo upočasniti zaradi estetskega otoka na sredini, ki preprečuje, da bi ga prevozili naravnost z nezmanjšano hitrostjo (oz. se poskusi le tega ne končajo dobro), imamo več reakcijskega časa. Zaradi usmerjene vožnje se lažje prilagajamo prometnim razmeram. Umirjen in tekoč promet pomeni tudi manj hrupa in emisij.

Čeprav na videz zapletena, so pravila vožnje v krožišču preprosta in jasna, še toliko bolj, če se povečini srečujemo z enopasovnimi krožišči.

V nasprotju z navadnimi križišči kjer velja pravilo desnega, v krožišču temu ni tako. Zaradi smeri vožnje, ki poteka v nasprotni smeri urinega kazalca, je ob vstopu potrebno pogledati levo in se prepričati, da imamo prosto pot. Če na svoji levi vidimo vozilo že v krožišču, se zaustavimo, saj imajo prednost vsa vozila, ki so že v krožišču. Tako so v krožišču vsi enakopravni, od ferrarija do fička, ne glede na (ne)prednostno cesto po kateri prihajaš in odhajaš. To je bil tudi razlog za nastanek prvega krožnega križišča v Ajdovščini pri Mercator centru, kjer so vozniki na neprednostnih cestah ob prometnih konicah skoraj v nedogled obupano čakali na svojo priložnost.

Ob vstopu v krožišče ne vključimo ne levega ne desnega smernika. Desni smernik uporabimo le pri zapuščanju krožišča. Glede na veličino krožišča in hitrostjo s katero se približujemo želenemu izvozu presodimo, kako hitro vključimo desni smernik. (Če nam okoliščine nakazujejo uporabo levega smernika, potem nekaj ne štima.) Če krožišče zapuščamo že pri prvem izvozu, lahko smernik vključimo takoj po vstopu v krožišče. Če pa bomo pot nadaljevali do drugega ali tretjega izvoza, potem smernik vključimo pravočasno pred želenim izvozom, a nikakor ne preden nismo v celoti mimo izvoza pred tem. Torej, če gremo ven na tretjem izvozu, vključimo smernik takoj, ko smo zagotovo mimo drugega izvoza. S tem namreč nakažemo vozniku, ki vstopa v krožišče, da ima za to prosto pot. Če smernik vključimo prezgodaj, lahko prihajajoči to razume, kot da ima prosto pot, a je v resnici nima in lahko pride do neljubega bližnjega srečanja, z drugimi besedami, nesreče. Če pa smernika pri izvozu sploh ne uporabljamo, s tem povzročamo negotovost vstopajočih voznikov in zaustavljamo pretočnost krožišča, v katerem bi promet moral potekati tekoče za dosego učinkovitosti.

Navsezadnje pa velja, tako v krožiščih, kot na splošno, da moramo poleg spoštovanja pravil spoštovati tudi vse ostale udeležence v prometu.

Sara Štrancar

#ajdovščina, #promet

Kolofon