Pred dobrim letom dni ste že gostovali na našem spletnem portalu in takrat dejali, da je ROD »Najboljša ekipa na svetu«. Velja danes isto?

Vsekakor! V letu 2019 je ekipa to dokazala na različnih področjih dela, večkrat. Rezultati pa so skupek ne le znanj, idej in veščin, ampak tudi dobrih odnosov.

Regijska razvojna agencija ROD v teh dneh praznuje svojo 20. obletnico. Kako boste obeležili teh 20 let?

V ekipi smo se odločile, da bomo obletnico praznovali skupaj z vsemi tistimi, s katerimi se vsak dan srečujemo pri našem delu. Ni lepšega kot praznovati v krogu prijateljev, kolegov. Začeli smo v četrtek, 5. decembra, na Osnovni šoli Dobravlje, s pogovorom med njihovo ekipo podjetniškega krožka, ki je s svojo idejo zmagala na tekmovanju POPRI 2019, in podjetnikom leta  gospodom Marjanom Batageljem.

Program smo nadaljevali ob 16. uri z delavnico za kmetovalce, pridelovalce sadja, zelenjave in poljščin z območja tržne znamke Vipavska dolina, ki svoje pridelke prodajajo v embalaži Vipavska dolina Sočna. Vse leto. Namen delavnice je bil predstaviti oblike formalnega povezovanja kmetovalcev in možnosti pridobivanja nepovratnih sredstev v te namene.

Današnji praznični dan pa začnemo s Podjetniškim zajtrkom z Anjo Tomažin na temo, kako suvereno in kredibilno predstaviti sebe, svoje podjetje in ideje. Praznovanje bomo zaključili z osrednjo slovesnostjo pri sosedovih v Vertikali, kjer domuje Pipistrel. Verjamem, da bo sv. Miklavž letos v naše okolje prinesel kar nekaj uporabnih znanj in informacij.

ROD je nedolgo nazaj svojemu uradnemu imenu dodal še besedico Regijska. Kaj natančno določa tale dodatek »Regijska«?

Letos poleti smo imenu dodali regijska. Ta dodatek je le formalizacija tega, kar v resnici že dolgo delamo. Zaenkrat smo še vedno lokalna agencija, sicer vpeta v Mrežo regijskih razvojnih agencij Severno Primorske regije (MRRA). Pomemben del nalog, ki jih opravljamo, se nanaša na celotno regijo. V novi perspektivi smo tako v okviru regijske mreže razvojnih agencij prevzeli vsebinsko področje Zelena regija, v sklopu katere opravljamo razvojne naloge za celotno območje regije.

Tu je vsekakor še internacionalizacija in privabljanje investitorjev, pa seveda naloge vezane na razvoj in promocijo Vipavske doline. Zelo široko, kot vidite. Verjamemo, da se mora ta širina razbrati že iz imena.

V Sloveniji je precej govora o ustanovitvi pokrajin. Kako se Regijske razvojne agencije pripravljate na to? Kakšna je prihodnost agencij kot je ajdovski ROD?

Pri našem delu se vsak dan srečujemo s spremembami. Krilatica, da je sprememba edina stalnica, pri nas vsekakor velja. Pomemben je človeški kapital agencije, ustvarjalno delovno okolje, fleksibilnost procesov in stalno stremenje k učenju in pridobivajo novih kompetenc zaposlenih. In da ne pozabimo, podjetniški način dela ter zavedanje našega poslanstva, da smo mi tu ZA in zaradi okolja. Na teh temeljih lahko gradiš prihodnost neodvisno od zunanjih vplivov.

Tudi občinske meje v Vipavski dolini se v zadnjem času vse bolj zamegljujejo in jih opazimo vse manj. Koliko je še meja in kje je meja vse manj?

Veseli smo, da se stvari premikajo v pravo smer. ROD je bil vedno pobudnik sodelovanja, enotne Vipavske doline ter povezovanja različnih institucij. Prepričani smo, da lahko za dobrobit okolja delamo le s sodelovanjem in brisanjem mej ter odprtim dialogom.

ROD zelo pogosto zasledimo tudi z roko v roki z Občino Ajdovščino. Predvsem na področju gospodarstva, turizma in razvoja podeželja. Kako je to sodelovanje videti v praksi, kje lahko občani vidijo delo ROD-a?

Res je, z Občino Ajdovščina uspešno sodelujemo. Na dnevni ravni še posebej z oddelkom za Gospodarstvo in razvojne zadeve. Lahko rečem, da skupaj gradimo uspešne zgodbe občine, kot so hitrorastoče poslovne cone, velika prepoznavnost občine v domačem in tujem okolju, pozicioniranje občine kot občine, v kateri se spodbuja kreativnost …. Nenazadnje tudi skupno, načrtno in ciljno usmerjeno iščemo državna in EU sredstva za projektne ideje.

Tek na dolge proge je spodbujanje podjetnosti med mladim s podjetniškimi krožki, tehničnimi dnevi, InCastro. Skupaj z občino, Ljudsko univerzo Ajdovščina, Območno obrtno-podjetniško zbornico in osnovnimi šolami prispevamo in gradimo. Če smo v teh zgodbah vsaj v peščici mladih razplamteli ustvarjalnega duha, ni strahu za uspešno prihodnost Ajdovščine.  

Ena od skupnih zgodb je tudi prehransko dopolnilo Ehinaceja iz Vipavske doline. Verjamem, da ste v zadnjem času že slišali o tem. In ja, tudi tu smo odigrali svojo vlogo.

Z ajdovsko Občino precej sodelujete pri iskanju domačih in tujih investitorjev. V zadnjem letu je bilo teh srečanj kar precej. Kdo so investitorji, ki se zanimajo za vlaganje v Vipavsko dolino in kako jih poskušate prepričati, da se vlaganje v »nas« splača?

V zadnjih treh letih smo imeli opravka z investitorji z resnično vseh koncev sveta. Na tej poti smo se naučili, da razlog, da se nekdo določi za investiranje, ni le ekonomski vidik projekta, ampak še veliko več. Strokovnost, korektnost, fleksibilnost in zanos ekipe, ki dela na tej nalogi, so ključnega pomena. Tako kot pri ostalih nalogah, je človeški faktor tudi tu odločilen. Moraš živeti zgodbo, če jo želiš prodati. To investitorji cenijo. In to prepoznavajo v Ajdovščini.

Če se še enkrat vrnemo, k intervjuju izpred dobrega leta dni. Takrat ste dejali, da je razvoj podeželja v evropski perspektivi, v nezavidljivem položaju, saj se kohezijska sredstva manjšajo. To danes še vedno drži?

Višina kohezijskih sredstev za gradnjo infrastrukture vsekakor ni na želeni ravni. Potrebe pa ostajajo in niso majhne. Infrastruktura je osnova, na kateri lahko gradimo našo dodano vrednost. Dodatno nam lahko jemlje pogum razdelitev sredstev za zahodno kohezijsko regijo, kateri pripadamo. Skrajni čas je, da država razmisli in se zave, da je potrebno tudi konju, ki vleče naprej, dati večjo spodbudo.

Kje sama opažate največ težav pri razvoju podeželja? Je težava morda tudi v samem »podeželju«? Je dovolj mladih, ki vidijo svojo prihodnost v podeželju? Vendarle živimo v času, ko je urbanizacija vse večja, ko nas moderne tehnologije prehitevajo po levi in desni.

Nujna je vključitev mladih. Ne le na deklarativni ravni! Srečujem mlade, ki komaj čakajo, da dobijo priložnost, da se udejanjijo. Zaupanje, da bo vse OK, če nekaj prevzame mlad človek, je ključno. Brez zaupanja bo nastala vrzel in težko jo bomo zapolnili.

Naše podeželje je v veliki meri pod okriljem take in drugače regulative. Razumem, da za ljudi, ki s takimi pogoji živijo in znotraj njih delujejo, ni enostavno. Pa vendar… prepričana sem, da imamo znanje in moč, da to obrnemo sebi v prid. Da je ponudba našega podeželja ravno zaradi tega ponudba z dodano vrednostjo. In tu vidim priložnost za prenos znanj in tudi področje, kjer si lahko marsikateri mlad človek izbori svoj prostor pod soncem.

Razvoj podeželja je v mnogočem povezan tudi z razvojem turizma. Turizem Vipavske doline precej poudarja to domačnost, ki jo srečamo na podeželju, tam pa najdemo tudi največ domačih lokalnih proizvodov in pridelkov. Kje ima, po vašem mnenju, podeželje v Vipavski dolini več rezerve, pri samem razvoju kmetijstva ali pri vnašanju turizma v že obstoječe procese in panoge?

Obstoj znanj in tradicije je velik potencial, ki ga naše okolje vsekakor ima. Pa seveda to, da smo kljub modernemu času znali ohraniti domačnost. To nas dela unikatne, posebne in iskane. Kot sem že omenila, ključen je prenos znanja in modrosti na mlade.

Ob vsem tem pa moramo mi in nam podobne institucije zagotoviti dodatno pomoč in odigrati svojo vlogo – povezovati, spodbujati k sodelovanju, iskati vire in poti. Graditi ogrodje ter ga na koncu spustiti v svet. Prepustiti tistim, ki ga bodo nadgradili in oplemenili s svojim delom. 

Turizem je v zadnjih letih doživel pravi preporod v Vipavski dolini. A pojavljajo se kritike, da se precej vlaga v samo promocijo, mnogo manj pa v turistično infrastrukturo. Bi se strinjala s to trditvijo?

Težko se strinjam s to trditvijo. Zavedajoč se, da ni smiselno čakati na EU sredstva za gradnjo infrastrukture, se je Občina Ajdovščina začela sistematično ukvarjati s privabljanjem tujih investitorjev. Tudi za turistične kapacitete. Je pa to tek na dolge proge. Po štirih letih dela kmalu pričakujemo rezultate.

Občina Ajdovščina in celotna regija sta uspešni v črpanju sredstev za kolesarske steze, tematske poti, urejanje poti ob reki Vipavi, oblikovanje novih integriranih produktov … in to vse je turistična infrastruktura.

Paradni konj ROD-a je tudi festival Okusi Vipavske. Kako ga sama vidite? Kje so rezerve in možnosti, kako ga postaviti na sam vrh turističnih dogodkov v Vipavski dolini?

Moram reči, da me je ta dogodek izoblikoval, saj sem ga spoznavala v različnih vlogah. Kot študentka, ko sem rezala kruh in nosila led ter z velikim spoštovanjem gledala na vinarje, punce iz ROD-a in Tomaža Kavčiča z Zemona. Nekaj let kasneje sem festival preživela na enemu od razstavnih prostorov. Pet let je tega, ko sem festival doživela kot zaposlena in na koncu kot direktorica ROD-a. Zame osebno je praznik. Velika priložnost za promocijo Vipavske doline in srečanje poslovnih partnerjev, kolegov in sodelavcev.

Festival JE na vrhu turističnih dogodkov v Vipavski dolini, ker je celosten in izpeljan na visokem nivoju. Kar pa ne pomeni, da je to največ, kar lahko doseže. Od leta 2017, na pobudo Inštituta za mladinsko politiko Ajdovščina, vključujemo mlade. Veseli smo bili tega predloga, ki  ga bomo v letu 2020 skupaj še nadgradili.

Festival bomo, še posebej pa ponedeljkov dan, zapeljali še bolj v poslovne vode. V trženje vina, odpiranje priložnosti za vipavska vina na tujih trgih, v poslovno kosilu z domačimi in tujimi mojstri kuhinje ... Vsekakor bo pa nedelja ostala tipično festivalska … priložnost, ko ob cvetočem maju, lepih razgledih in  ob kozarcu odličnega vina v prijeti družbi občuduješ Vipavsko dolino.

Pa da ne izdam preveč. Lepo vabljeni v maju!

Brez povezovanja in gospodarstva verjetno ne gre niti v vašem družinskem okolju. Vaš mož je ustanovitelj enega izmed hitro rastočih podjetij v Ajdovščini. Vam njegove izkušnje in videnje gospodarstva iz prve roke pomagajo tudi pri vodenju agencije ROD? Je za vašo domačo mizo precej govora o gospodarstvu?

Predvsem je veliko govora o usklajevanju družinskega urnika. Ha ha ha. Še posebej sem hvaležna, da nama je dano oboje, družina in poslovna pot. 

Vsekakor je situacija doma velika priložnost, da lahko od blizu opazujem rast podjetja. Omogoča mi vpogled, kaj podjetje rabi v določeni fazi in to s pridom uporabljam pri delu na ROD-u. Si pa drznem trditi, da je to dvosmerno učenje. Menim, da bi se javni sektor lahko veliko naučil od gospodarstva, predvsem v načinu dela in podjetniške miselnosti. In obratno. Tudi javni sektor marsikaj počne odlično in bi bilo dobro, da bi podjetja te izkušnje prenesla v svojo prakso.

Za konec tegale klepeta, naslednja obletnica bo verjetno 25 let ROD-a. Kakšen ROD pričakujete ob tej obletnici in ali se sama še vidite tudi čez pet let na vrhu Regijske razvojne agencije ROD?

Sodelavke na ROD-u smo obletnico izkoristile kot odlično priložnost za pregled dela za nazaj, analizo sedanje situacije in pogled v prihodnost. Postavile smo si ogledalo in si nalile čistega vina. Ekipa je šla skozi samooceno po modelu CAF, ki je standard javnega sektorja, tako kot ISO standard v gospodarstvu. 

Kakšna bo oblika in kdo bo na čelu agencije čez pet, deset let, lahko le ugibamo. Zagotovo pa lahko trdimo, da potrebe ter izzivi lokalnega in regijskega okolja še vedno obstajali. In velika verjetnost je, da se bodo skupaj s svetom spreminjali in nastajali novi. Pomembno je zavedanje, da nam znanja, kreativnosti in zanosa ne more vzeti nihče.

Prepričana sem, da naša ekipa vse to ima. Je sposobna, ne glede na zunanje dejavnike, odgovarjati na relevantna vprašanja časa in se odzivati na izzive prihodnosti. S sodelovanjem. Z dialogom.

Hvala.

 

* Naslovna fotografija: Jure Makovec