Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

V Lokarjevi galeriji v Ajdovščini tokrat dela mlajših ustvarjalcev

V Lokarjevi galeriji je prvi razstavni termin v novem letu tradicionalno rezerviran za predstavitev novih članov Društva likovnih umetnikov Severne Primorske (DLUSP), ki so bili v društvo sprejeti v prejšnjem letu. Na skupinski razstavi Mozaik se tako predstavlja osem umetnikov z raznovrstnimi umetniškimi deli, od slik in fotografij do tapiserij.

Tako se od 17. januarja do 8. februarja na razstavi predstavlja osem novih članov DLUSP-a. Novi člani društva so postali Miran Bratuš, Klemen Brun, Ana Cizej, Katarina Spacal, Luka Širok, Špela Volčič, Nežka Zamar in Gregor Žitko. Večina novo sprejetih članov je mladih umetnikov, ki so končali študij slikarstva na likovni akademiji v Ljubljani ali v Benetkah, dva izmed njih sta končala na istih akademijah študij fotografije. Izjema je le Katarina Spacal, študij je končala na Naravoslovno tehniški fakulteti v Ljubljani na oddelku oblikovanja tekstilij in oblačil.

Mozaik v Lokarjevi galeriji 2020

Miran Bratuš Fotografija Mirana Bratuša je konceptualna, saj predmet njegovega zanimanja ni svet, ki ga s fotoaparatom lovi v objektiv, ampak načrtno zgrajena podoba kot zrežirana situacija. Pri tem ga ne zanima namen podobe ali na kaj se nanaša, saj fotografije ne uporablja za pripovedovanje v klasičnem smislu, temveč raziskuje njeno bistvo ter pri tem ustvarja odprto situacijo, znotraj katere je mogoče najti številne ravni razumevanja.

Klemen Brun Brunova pričujoča dela nam odkrivajo ekspresivno figuraliko, za katero je bolj značilno naslanjanje na formalistične pridobitve abstraktnega ekspresionizma kot na tradicionalno figuraliko. Osrednja tema razstavljenih del – ženski akt – je v Brunovih delih kritično prevrednotena, kar gledalcu dopušča, da se zadržuje v zgolj formalnem ugodju likovne celote.

Ana Cizej Pod vplivom slišnih vibracij, ki vzbujajo različna čustva in individualne predstave, želi Ana Cizej izražati duhovne vsebine, ki jih umetnost upodabljanja in iluzija resničnosti ne premoreta. Tako je nastal cikel slik, na katerih niso upodobljene oblike iz vsakdanjega sveta, pač pa Anin notranji, duhovni svet, ki naš pogled usmerja drugam, k čisti materialni neskončnosti in brezpredmetnosti sveta.

Katarina Spacal Katarina Spacal svoje izdelke snuje s prepletom niti, mešanjem barv, vozlanjem, gubanjem ter šivanjem. Nit je njeno osnovno likovno sredstvo, ki ji narekuje vsebino in obliko – podobno kot črta pri slikarjih. V svojih delih se poigrava s prelivanjem barv, reliefov in gostot. Njena dela nosijo v sebi občutja topline, mehkobe in skladnosti. Njene stvaritve so zanimive predvsem zato, ker gre za nekakšno mejno izpovedno obliko izražanja, ki jo je zaradi uporabnosti že mogoče šteti k oblikovanju.

Luka Širok Delo Luke Široka je portal v svet različnih dimenzij multimedijskih metod in pristopov. Njegova dela so večplastna in raznolika, predvsem pa slonijo na dveh dominantnih premisah: prva je uporaba kolaža, druga pa izhaja iz poetike art brut oziroma poetike surove umetnosti, kjer je dovoljena uporaba katerega koli znaka in postavitve. Širokovo ustvarjanje izhaja iz strasti in ne razuma, vodi ga predvsem instinkt, predvsem pa zna tvegati z izvirnimi interakcijami in barvnimi kombinacijami.

Špela Volčič Špela Volčič se izraža v različnih ustvarjalnih medijih, zlasti fotografiji, videu, risbi, skulpturi in instalacijah, ki jih v svojih projektih pogosto povezuje. V fotografijah iz serije Inabsentia raziskuje krajino, predvsem odnos z zemljo, s pokrajino življenja, melanholijo; z namišljenim, osebnim in tistim, kar je konkretno. Špela skozi svojo fotografijo uspeva ustvariti skrivnosti, iz katere izvirata dvom in melanholija.

Nežka Zamar Nežka Zamar je interdisciplinarna vizualna umetnica. V njej se neprestano vrti na stotine misli, ki jih pretvori v likovna dela – na videz tako različna, v resnici pa vsa z njenim skupnim imenovalcem. Po končanem študiju še naprej sodeluje z umetniškim Ateljejem F beneške Akademije, kjer se je izpopolnila kot slikarka ter je aktivna članica in ena od ustanoviteljic kolektiva Fondazione Malutta. Od leta 2012 razstavlja tako samostojno kot skupinsko in organizira projekte ter delavnice v mednarodnem, predvsem pa italijanskem likovnem prostoru.

Gregor Žitko Slikarsko delo Gregorja Žitka lahko obravnavamo znotraj opredelitve abstraktnega ekspresionizma. Pri Gregorju sta barva in poteza v središču vsega, iskanje njunih izraznih možnosti je odraz njegove duše.  Spontanost in improvizacija, poleg enostavnosti izražanja, so najpomembnejši dejavniki v njegovem ustvarjalnem procesu, v katerem dominirajo nepredmetne oblike, likovne prvine in njihovi odnosi. Umetnost se mu »zgodi« znotraj pigmenta, znotraj barve, ki hoče preseči svojo lastno materialnost.

Katalog mozaik 2020

Lokalne Ajdovščina

#ajdovščina, #kultura, #razstava, #umetnost

Kolofon