Eden od najbolj znanih in tudi najpomembnejših slovenskih fotoreporterjev Edi Šelhaus je nedvomno povezan s Pilonovo galerijo in z občino Ajdovščina nasploh. V galeriji je bila že na ogled foto-dokumentarna razstava Veno Pilon v objektivu fotografa Edija Šelhausa (6.–22. 10. 1998), Podkraj pa je njegov rojstni kraj, kjer se je rodil in kamor se je vedno rad vračal. Ni se namreč rodil v Trstu, kjer sta živela starša, ki sta se spoznala v težkih letih prve svetovne vojne. Njegova mama Julijana Rupnik iz Podkraja pri Vipavi se je kot dekle leta 1916 odpravila v Trst, da si tam poišče službo, tako kot že nekaj njenih sestra, saj doma mama in oče, ki je bil oglar, nista mogla preživljati vseh 12 otrok. V Ajdovščini je na železniški postaji spoznala simpatičnega Janka Šelhausa, ki je bil tam zaposlen kot železničarski uslužbenec telegrafist. Kmalu sta se poročila in se naselila v Trstu. Leta 1918 se jima je rodil sin Janko, Edi pa je prijokal na svet naslednje leto, 15. 8. 1919, na veliki cerkveni praznik, Marijino vnebovzetje. Ker razmere v Trstu takoj po koncu vojne niso bile rožnate, ga je šla mama rodit v Podkraj, k sestri Tonji, ki je bila babica. V Trst se je s sinkom Edijem, ki mu takoj po rojstvu ni kazalo dobro, vrnila po dobrem mesecu. V Trstu je Šelhaus preživel le prva leta otroštva. Zaradi fašizma sta ga leta 1924 starša oče Janko in mati Julijana, oba fotografa, z bratom poslala v slovensko šolo v Šentvid pri Ljubljani, leta 1929 pa sta se v Jugoslavijo odselila še onadva. Edija sta določila, da bo nadaljeval družinsko tradicijo in tako se je tudi on izučil za fotografa.

Med 2. svetovno vojno, spomladi leta 1943, je odšel v partizane. Leta 1944 je bil težje ranjen in poslan v Belo krajino, kjer je na partizanskem letališču Podzemelj čakal na prevoz v Bari. Tu je srečal člana propagandne komisije Franceta Brenka, ki ga je povabil, naj se pridruži partizanski  foto sekciji SNOS, saj jo je prav tedaj ustanavljal s prof. Franjem Veselkom. Šelhaus je ponudbo z veseljem sprejel. Zanj se je začelo novo prelomno obdobje – postal je vojni, imenovan tudi leteči fotoreporter. Tako je v letih 1944 in 1945 posnel dragocen opus okrog 1.000 posnetkov, ki so danes shranjeni v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.

Med leti 1945 in 1955 je deloval v Trstu in okolici kot fotoreporter in fotograf, do leta 1948 pa je kot filmski snemalec večinoma na področju cone A za slovenski Filmski obzornik in obenem še za jugoslovanske Filmske novosti beležil aktualne dogodke v nemirnem času. Med leti 1958 in 1972 pa je bil zaposlen v Sloveniji pri časopisih Slovenski poročevalec, pozneje Delo in pri tedniku Tovariš. Kot t.im. fotoreporter v copatah in pisec knjig in prispevkov je deloval tudi v pokoju, tako rekoč do svoje smrti 6. marca 2011 v Medvodah.

Razstava prikazuje izbor Šelhausovih posnetkov iz pregledne razstave s katalogom z naslovom Edi Šelhaus. Retrospektiva, ki jo je leta 2019 pripravila avtorica razstave Jožica Šparovec s sodelavci Muzeja novejše zgodovine Slovenije ob 100-letnici rojstva Edija Šelhausa. Omenjeni muzej namreč hrani večino, okrog 160.000 posnetkov fotografskega opusa Edija Šelhausa, ki je svoj povojni fond podaril muzeju leta 2000.

Na ogled so Šelhausovi posnetki iz štirih obdobij njegovega delovanja, ki so po eni strani zanj značilni, po drugi pa povezani z Ajdovščino in njeno širšo okolico.

Iz obdobja 2. svetovne vojne so to posnetki življenja v zaledju in posledic okupatorjevega nasilja, med njimi so pretresljive podobe domačinov pred ruševinami svojih domov, potem ko so se vrnili iz taborišč, in podobe beguncev med umikom pred sovražnikom, prizori evakuacije ranjencev in civilnega prebivalstva, pa tudi posnetki prihoda partizanov v osvobojeni Trst in Gorico ter proglasitev prve povojne slovenske vlade v Ajdovščini.

Edi Šelhaus, Svečanost ob proglasitvi prve povojne slovenske vlade, Ajdovščina, 5. maj 1945, črno-beli negativ, Muzej novejše zgodovine Slovenije

Iz časa po vojni do leta  1955 – iz Tržaškega obdobja, so posnetki o nasilju nad civilnim prebivalstvom, o manifestacijah in demonstracijah, o proslavah, posebej ob 1. maju, o dogajanju v času prihoda mednarodne zavezniške komisije in predaje oblasti Jugoslovanom, ter tudi o vsakdanjem in zabavnem življenju.

Edi Šelhaus, V Podkraju pod Nanosom so se preživljali tudi z nabiranjem in s prodajo arnike,
60. leta 20 stol., črno-beli negativ, leica, Muzej novejše zgodovine Slovenije

V tretjem, najbolj plodnem fotoreporterjevem obdobju, od začetka leta 1958 do konec leta 1972, je izbor posnetkov iz raznih področij življenja na Slovenskem in delno izven njenih meja, med njimi so posnetki iz športnega sveta, iz sveta kulture, politike, gospodarstva, kmečkega in vsakdanjega življenja, nekateri izbrani portreti kot tudi posnetki foto humorja.

V ta sklop so v Pilonovi galeriji dodali tudi nekaj posnetkov  - portretov prijatelja, umetnika Vena Pilona. Edi Šelhaus je Vena Pilona v objektiv ujel večkrat: v pariškem, ljubljanskem in piranskem okolju. Na pričujoči razstavi so na ogled iskreno izpovedni portreti umetnika, ki jih je Šelhaus posnel v Ljubljani, ko se je Veno Pilon že poslavljal (1970). Pilonova galerija v fotografskem arhivu hrani negative in fotografije, ki jih Šelhaus podaril ustanovi leta 1998. Še posebej so zanimivi prizori Pilona v Parizu, na njegovih običajnih poteh po mestu, doma z ženo, v Louvru kot vodnika slovenskih obiskovalcev in v priljubljeni kavarni Le Dôme.

Edi Šelhaus, Slikar Veno Pilon in publicist Ivan Kreft, Ljubljana, marec 1967, črno-beli negativ, leica, Muzej novejše zgodovine Slovenije

Iz četrtega obdobja je nekaj posnetkov tematskih sklopov, s katerimi se je ukvarjal Edi Šelhaus v pokoju, predvsem osamosvajanja Slovenije, športa in nekaterih kolegov fotoreporterjev.

Dragocena dopolnitev prikaza življenja in dela Edija Šelhausa so originalne družinske fotografije ter nekaj Šelhausovih osebnih dokumentov in predmetov.

Izbor del v Pilonovi galeriji sta pripravili Jožica Šparovec, Muzej novejše zgodovine Slovenije in Tina Ponebšek, Pilonova galerija Ajdovščina.

Razstava bo v Pilonovi galeriji Ajdovščina na ogled do nedelje, 8. marca 2020.

Javna vodstva ob razstavi:

sobota, 8. 2., ob 11. uri: vodi Tina Ponebšek, direktorica

nedelja, 16. 2., ob 17. uri: vodi Tina Ponebšek, direktorica

četrtek, 27. 2., ob 17. uri: vodi Tina Ponebšek, direktorica

nedelja, 8. 3., ob 17. uri: vodi Jožica Šparovec, avtorica razstave

Vljudno vabljeni k ogledu!

www.venopilon.com

Odpiralni čas:

torek – petek, od 9. do 18. ure; sobota, nedelja, od 15. do 18. ure; ponedeljki, prazniki: zaprto.

Vabljeni k obisku ob slovenskem kulturnem prazniku, v soboto, 8. 2. 2020, od 10. do 18. ure.

Deli Nazaj