Usihanja je nabor 25 zgodb, ki obravnavajo težavnost podeželja, kjer se dogajajo majhne intimne zgodbe, kjer  domačije umirajo, vasi se praznijo, umirajo tradicije. Nekateri skušajo spet najti stik in se vračajo na podeželje, a hkrat ugotovijo, da je preskok pretežak, da so tišine moteče, da  niso več sposobn9i kmetovanja. Tisti pa, ki ostajajo v samotah, tisti se povečejo vase in imajo zmanjšano obzorje novih vizij. Velik problem so starejši in bolni, ki pa še premorejo voljo, včasih celo šegavost, pa tudi optimiziem še imajo. Jezik je namenoma nekoliko liričen, pa tudi večplasten, saj različni govorci, različno govorijo.

Večina zgodb je bila že objavljena v časopisu Kmečki Glas, v rubriki "Pisana njiva". Bizjak jim je dodal še dve zgodbi, ki nekako sodita v ta cikel, ki je namnjen vsem tisitm, ki še znajo prisluhniti naravi in vidijo podeželje kot neko globoko vrednoto, nenazadnje smo od tam pognali in se ukoreninili v mestih. Najdaljša zgodba v zbirki prikaže nostalgično refleksijo sodobnega meščana, ki je imel prednike na podeželju in ga je spoznaval le kot otrok, kot nekaj prijetnega, Zaman bi iskali podobnost s konkretno lokacijo, namenoma so splošne, podeželske pač, le ena je iz štajerskega vinorodnega okoliša. Gre predvsem za psihološki uvid podeželske patetike in socialne stiske. Nabor takih zgodb je pisatelj že imel v dveh zbirkah kratke proze: Šepetanje tišine in Kaplje časa.

Bojan Bizjak // Fotografija: Jolanda Lesnik

Elegija Gori, kot je pesniško zbirko sam poimenoval pisatelj, pa opisuje življenje na Gori od naselitve pa vse do današnjih dni. Poteka skozi zgodovinska dejstva in občutja, ki pesnika nostalgično navdajajo z mero za ritem in tkanje zgodbe. Gre za eno samo pripovedno pesem, ki skuša z ritmom zapeti o trdoti preživetja na tej planoti.

Vabljeni k branju.

Deli Nazaj