Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Plazova Slano blato in Šmihel po 20 letih še nista dokončno sanirana

Te dni mineva tudi 20 let, odkar se je sprožilo več zemeljskih plazov na Severnoprimorskem, med njimi plazova Slano blato nad Lokavcem ter Šmihel in Gradišče nad Prvačino na Goriškem. Za vse je bil pripravljen državni akcijski načrt, po začetnih delih pa so se ta konec prejšnjega desetletja ustavila in se nadaljujejo šele v zadnjih letih.

Novembra 2020 je območje nad Lokavcem v bližini Ajdovščine, poimenovano Slano blato, prizadel plaz, ki je po površini eden izmed večjih v slovenskem prostoru. Razlog za zdrs je bilo obilno deževje, saj je takrat v enemu mesecu padlo kar 600 litrov dežja na kvadratni meter, kar predstavlja več kot 60 odstotkov običajne letne količine padavin na tem območju.

Plaz sicer še vedno ne miruje, a je stanje z rednimi vzdrževalnimi deli obvladljivo, je za STA povedal poveljnik Civilne zaščite Ajdovščina Igor Benko.

Ker je bil plaz uvrščen med zemeljske plazove večjega obsega, je njegovo sanacijo prevzela država. Na ministrstvu za okolje in prostor so za STA povedali, da so bila doslej izvedena vsa tista "nujna dela, ki so premike zemljine bistveno ustalila, tako da zdaj plazenje ne predstavlja več nevarnosti za hipno porušitev objektov pod plazom".

Fotografija: Primož Brecelj

Okoljsko ministrstvo je tako na plazu izvedlo obsežna dela, ki so v prvih desetih letih veliko pripomogla, da se je plaz ustalil. Izbrani izvajalci so odvozili 300.000 kubičnih metrov materiala, postavili 11 vodnjakov, uredili površinske odvodnje, poravnali površine plazišča in izvedli druga potrebna dela. Takoj po letu 2010 so dela zaradi pomanjkanja državnih sredstev zastala. Izvajana so bile le minimalna vzdrževalna dela, kar je povzročilo dodatne premike.

Za preprečitev nadaljnje škode na plazu je ministrstvo od leta 2017 naprej nato spet intenzivneje izvajalo obsežna vzdrževalna dela na objektih odvodnje. Obnavljati so začeli dostopne poti do območja izvedbe del, uredili protierozijsko zaščito potoka Grajšček ter začeli biotehnično sanacijo za vzpostavitev vegetacijskega sloja. Izvedli so še druga nujna dela, ki potekajo tudi letos.

V prihodnje je poleg postavitve dodatnih vodnjakov in objektov predvidena tudi ozelenitev in trajna zasaditev območja. Doslej je bilo za sanacijo porabljenih več kot 15 milijonov evrov, potrebnih naj bi bilo še 11,5 milijona.

Premiki na plazu Slano blato se še dogajajo, a so manjši, letno od tri do šest metrov, odvisno od padavin. Neposredne nevarnosti za prebivalce medtem ni. Po mnenju stroke je potrebno še naprej dosledno vzdrževanje, ki preprečuje, da bi material s plazu prišel v struge vodotokov Lokavšček, Hubelj in Vipava, kar bi lahko sprožilo številne nevšečnosti.

Plazenje zemlje v Šmihelu na Goriškem je medtem vse od novembra 2000 potekalo v več fazah in čez daljše časovno obdobje, pri čemer se je plaz aktiviral ob močnejših deževjih. Ob tem je poškodoval več hiš in gospodarskih poslopij v vasi. Poleg poškodb na hišah je preoblikovan tudi teren na širšem območju plazu. Podatki občasnega monitoringa v obdobju po splazitvi kažejo na manjše občasne premike do enega centimetra letno.

Novogoriška občina je leta 2014 na vzhodnem delu vasi Šmihel izvedla projekt delne sanacije, ki je zajemal odvodnjo talnih vod s skoraj 400 metri globokimi drenažami. Kot je za STA povedal vodja kabineta župana na Mestni občini Nova Gorica (MONG) Gorazd Božič, je bilo na tak način najbolj kritično območje sanirano.

"Novogoriška Civilna zaščita je v letih 2016 in 2017 za domačina, ki ima zaradi plazu hišo v obupnem stanju in močno razpokano, zagotovila mobilno hišico ter jo priklopila na vso potrebno infrastrukturo. Postavljen je bil tudi dodaten kontejner, v katerem ta vaščan hrani svoje stvari. Država mu je namreč obljubila, da bo to njegovo obstoječo hišo porušila in zgradila novo. Sočasno pa je država zagotovila nadomestno stanovanje za drugo ogroženo družino s Šmihela. Vendar razen meritev doslej ni naredila kaj veliko," je še povedal Božič.

Na ministrstvu za okolje in prostor so za STA povedali, da se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v obdobju od leta 2006 do leta 2018 na vplivnem območju plazu Šmihel ni izvajalo načrtovanih ureditev. Na pobudo novogoriške občine pa so spremenili načrtovano izgradnjo pilotne stene, ki bi preprečevala plazenje, in na območju že izvedene drenaže postavili drenažne vodnjake.

"Za območje plazu Šmihel znašajo do sedaj angažirana sredstva državnega proračuna pol milijona evrov. Za izvedbo vseh načrtovanih ukrepov je ocenjena višina potrebnih sredstev 3,3 milijona evrov," so zapisali na ministrstvu.

Prav danes sicer mineva 20 let od uničujočega plazu v Logu pod Mangartom, ko je zemeljski plaz izpod Mangartske planine sredi noči zasul več hiš v vasi. Umrlo je sedem domačinov, gmotna škoda je bila ogromna. Dve desetletji po katastrofalnem dogodku je vas prenovljena, območje plazu pa v veliki meri sanirano.

 

* Vir: STA

 

Lokalne Ajdovščina

#ajdovščina, #novice

Kolofon