Kakšni so bili tvoji začetki na področju mladinskega dela? Se še spominjaš dneva, ko si prvič vstopila v takrat še »staro« Hišo mladih in začela svoj prvi delovni dan?

Seveda, kdo pa pozabi na svoj prvi delovni dan.

Stara Hiša mladih je bila čisto pravo nasprotje tej v kateri delam danes. Nahajala se je v stari vojašnici Srečka Kosovela na Vipavski cesti. »Kdo že vse ima ključ od vhodnih vrat?« Glamurozno stopnišče ob vhodu. Še danes se spominjam, ko me je prijateljica enkrat obiskala s hčerkico in me klicala na telefon, da se hčerka boji vstopit in naj raje jaz pridem ven. Ja res, stopnišče je bilo temačno, vendar hodniki so bili polni baru, poslikav, razstavljenih izdelkov, predvsem pa živahnih glasov uporabnikov. Nisem rabila dolgo, da sem de udomačila.

Kateri dan ali pa projekt ti je najbolj ostal v spominu še iz časov, ko je Hiša mladih delovala v stari kasarni Srečka Kosovela?

Ne bom pozabila, da je že v prvem tednu nove službe prišla RTV Primorka delat intervju z mano na temo prostovoljcev… še dobro, da se je ravno tisti dan začelo sekanje topol na sosednjem dvorišču in pritegnilo pozornost (malo za šalo, malo za res).

V spominu pa mi je najbolj ostal projekt Odprti oder, ko smo zunaj v parku čez počitnice vsak dan gostili različne goste in z njimi ustvarjali, spoznavali glasbila, pekli palačinke, brali knjige in se seveda predvsem družili in zabavali.

Omenila bi tudi moj prvi pravi projekt. Šlo je za mladinsko pobudo z naslovom Polepšajmo Hišo mladih, ko smo bili uspešni s prijavo na državni ravni in za to prijeli sredstva, ki so nam omogočila izpeljavo čudovitega projekta v sodelovanju z različnimi lokalnimi umetniki in organizacijami. Izvedli smo otvoritev te veličastne zunanje razstave, prav v tistem temačnem stopnišču, saj nas je kot vedno vreme malce hecalo (moja večna nočna mora pri izpeljavi dogodkov). Nastala so čudovita dela in pa predvsem še danes trajajoča poznanstva.

Se je način dela z mladimi spremenil od takrat, ko ste mladinsko zgodbo peljali na drugem koncu Ajdovščine?

Delo z uporabniki je bistvo mladinskega delavca in ja s selitvijo na novo lokacijo se je ravno to bistveno spremenilo. Uporabniki, ki so dnevno obiskovali CMD (Center mladinskih dejavnosti) se z novo stavbo žal v večini niso poistovetili. Nekateri so še vedno prihajali, vendar so počasi tudi oni »obupali«. Ostala mi je le zvesta peščica prostovoljk.

V prvi vrsti je, po mojem mnenju, za to pripomogla oddaljenost od mesta, kot drugo snažno beli, lepi prostori in nenazadnje tudi sama sprememba dela, ki je od nas zaposlenih zahtevala veliko več, kot le skrb za uporabnike.

Poleg mladinskega centra smo imeli sedaj še hostel, klub in vse te nove prostore, ki jih je bilo potrebno zapolniti z vsebinami, ki bi pritegnile »lokalce«, upravičiti investicijo, skratka treba je bilo v prelepo hišo vdahniti dušo! In mislim, da nam je uspelo.

S pomočjo aktivnih mladih, ki so v tej novi Hiši mladih videli priložnost ustvarjalnega okolja, se je zgodilo veliko res dobrih dogodkov, nekatere izvajamo še danes (Teden mode, Teden 4 nožnega prijatelja, mesečne razstave v galeriji Hiša mladih, Festival Hiše mladih, Festival Klementina, ipd.). Posamezne dogodke na letni ravni prirejamo tudi izven hiše (Zaposlitveni bazar, Pustovanje, Miklavževanje, Dedek Mraz in Maturantska četvorka).

Katere so po tvojem kompetence, ki jih mora imeti vsak mladinski delavec? Kaj pravzaprav vključuje program mladinskega dela?

Skratka, to je oseba, ki v neformalnih (obšolskih) okoljih dela z mladimi in za mlade, krepi njihovo družbeno participacijo, skuša prepoznavati edinstvene sposobnosti vsakega od njih ter jih usmerjati v dobro družbe. Delo z mladimi je zagotovo zelo konstruktivno in poživljajoče. Gre za poklic, ki obsega skupinsko delo, individualno delo z mladimi, projektno načrtovanje, osnove socialnega dela in socialne pedagogike, delo z mladimi z manj priložnostmi, prostovoljci, ipd.

Težko rečem katere so potrebne kompetence. Osebno menim, da moraš biti dostopen kot oseba, odprtega značaja, pripravljen pomagata in podeliti del sebe. Pri našem delu je pomembno, da smo v koraku s časom in seznanjeni s problematiko, ki se tiče življenja mladih. Sama izredno uživam, ko z mladino oblikujemo projekte, razstave ali pa samo debatiramo o določeni problematiki.

Bi lahko primerjala mladino izpred deset let (in več) in danes? Opažaš morda kakšne razlike, tako pozitivne kot negativne?

… in več. Ja letos teče 11 leto odkar sem zaposlena v mladinskem kulturnem centru in spremembe so, ne samo pri mladini, tudi pri meni seveda. Sama sem v teh letih postala mama dveh otrok, kar je bistveno spremenilo moj vsakdan.

Mladina pa, težko rečem, da je drugačna, le časi se spreminjajo, generacije se menjajo in prinašajo pozitivne kot negativne spremembe.

Če se najprej vrnem v čas pred korono, to leto nam je sedaj še uganka, opažam, da imajo mladi veliko željo po pogovorih. Radi se izpovejo, mogoče v zadnjih letih se to še bolj izrazito kaže. To občutim na lastni koži, ko delam z njimi izven šolskega urnika, ali pa na tehničnih dneh, ko se dotikamo tem odraščanja.

Sama si precej aktivna tudi na področju Mladinskih delavnic. Le te so bile včasih še precej bolj »popularne« in številčnejše kot so danes, a so še vedno zelo aktualne in koristne, predvsem za osnovnošolce. Zakaj bi priporočala mladim, da se jih udeležujejo?

Načini dela z mladimi, kot so po principu Mladinske delavnice, ki jih izvajamo že 11 let, so ne le koristne pač pa nujne. Posebej ti časi, ko so otroci in mladina bolj kot ne prepuščeni sami sebi in se ne družijo z vrstniki, jim zagotovo primanjkuje pogovorov, predvsem pa jim je «kršena« pravica živeti normalen vsakdan. Marsikaj zamujajo, tudi kakšna prva ljubezen manj se zgodi, žal. Pogovori v zaključenih skupinah vrstnikov, z nevtralnimi ljudmi, ki niso ne učitelji, ne starši, nedvomno pripomorejo k izboljšanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Ti načini dela z otroci/mladino bi na vseh šolah morali potekati redno, tega je definitivno premalo.

S selitvijo mladinskega centra v Pale se je delovanju priključil tudi mladinski hotel – hostel. Kakšen je doprinos hostla k mladinskemu delu? Gresta skupaj turizem in mladinsko delo?

Sedaj me pa imate. Mislim, da v našem primeru ni toliko dilema v tem, ali mladina in turizem gresta skupaj, kot to, da kot ena oseba delaš dve ali celo več del hkrati. To se, preverjeno, ne obnese najbolje. Sama sicer zelo rada delam z gosti na hostlu, ampak takrat stoji moje delo v mladinskem centru za kar sem tudi v prvi vrsti zadolžena. Hotelirstva in turizma smo se priučili kar v hiši, sami. Ampak pustimo sedaj to. Nedvomno pa je hostel velik potencial za izvajanje mladinskih izmenjav, timskih srečanj, taborov, ipd. in trudimo se, da se vse to dogaja tudi pri nas.

Kako se je Mladinski kulturni center Hiša mladih prilagodil današnjim časom in epidemiji koronavirusa? V čem vidiš izzive mladinskega delavca v obdobju, ki nas je zaznamovalo v letu 2020? Kako vidiš delo z mladimi v prihodnje? Se ti morda zdi, da bo današnji čas pustil posledice tudi v prihodnosti?

Kot mnoge druge podobne organizacije, smo vse morali začeti na novo. V tem drugem valu (v prvem smo bili zaprti) smo se nekoliko bolj seznanili z delom mladinskih centrov drugod po Sloveniji, saj se je tudi sama krovna organizacija mladinskih centrov zavzela in nas združila na spletnih seminarjih, ker smo si lahko izmenjali nadvse koristne informacije. Tako smo tudi mi podali na splet in izpeljali prvi spletni festival, Festival Hiše mladih 2020 - Gre na splet.

Ne morete razumeti mojega veselja, ko se je na nedavni spletni otvoritvi razstave »Razgaljena« (avtorice Gaje Velušček, ki si jo lahko ogledate tudi v naši galeriji v živo) prijavilo na zoom-u preko 40 oseb s katerimi sem lahko delila to nepozabno izkušnjo. A vseeno smo se vsi strinjali, da je umetnost potrebno uživati v živo. Osebno menim, da je splet do neke mere sicer ok, ampak velikokrat pomislim predvsem na mlade, ki so s šolo na daljavo večino dneva pripeti na računalnik… naj jih še mi bombardiramo s svojim dogodki…ne vem koliko ima to smisel?

Naučili smo se, da nas lahko ljudje spremljajo tudi virtualno, če želijo. Na spletu se je v zadnjem času pojavilo veliko zanimivih predavanj in seminarjev, tudi kvalitetnih, nekateri celo brezplačni in dosegljivi širšemu krogu ljudi. Velja. Lahko en mesec, dva, tudi pol leta skačemo iz enega »zooma« v drugega, ampak, če me sprašujete o posledicah…ja mislim, da bodo in se bojim, da nič kaj prijetne. Vsekakor sem zagovornica druženja in deljenja kulture v živo. Časi so taki kot so. Zato lahko le navijam za pozitivizem in optimizem, tudi obdobja korone bo enkrat konec.

Kaj se ti zdi, da je tisto, kar je v 10 letih delovanja v Palah zaznamovalo Hišo mladih? Na kaj ste ponosni?

Seveda sem kot oseba, ki že vsa leta dela v Hiši mladih ponosna na to, kar danes Hiša mladih predstavlja, predvsem za lokalno okolje, pa tudi širše.

Veseli me, ko se srečujem z ljudmi, ki nas obiščejo in se v naši hiši počutijo prijetno. Veseli me, ko se ljudje odzovejo dogodkom, ki jih pripravljamo in gredo od nas zadovoljni. Veseli me, ko se gost, ki je že večkrat prespal pri nas, vrne z nasmeškom in pohvalo za naše delo in trud. Tudi obiskov dobrih praks smo imeli v teh letih kar nekaj. Na vse to smo ponosni.

Kaj morda sama pogrešaš pri svojem delu v Hiši mladih? Kako bi morda lahko program in delovanje Hiše mladih še izboljšali?

Delo na dogodkih namenjenih javnosti vsekakor ni delo ene ali dveh osebe, pač pa tima. To, da se usedeš z ekipo, za veliko mizo, in »vrtiš film v naprej« kaj vse bi bilo dobro za naše okolje in družbo. V ekipnem duhu je lažje delati in tuhtati kako pridobiti mlade na svoje ideje ali še bolje, kako jih spodbuditi, da sami delijo lastne. Širši krog aktivnih mladih, pripravljenih deliti ideje in udejanjanje le teh z našo pomočjo, to je tisto kar dela program dober.

Kaj bi želela sporočiti mladim?

Vsaka generacija ima pač svoje potrebe in na to ne moremo bistveno vplivati, lahko jim le stojimo ob strani.

Zato mladina, naš MKC Hiša mladih v Ajdovščini je pripravljen na vsakodnevne izzive. Vabljeni, da nas obiščete ali pokukate na naša spletna omrežja ter poiščete kaj zase. Še raje, izrazite svoje ideje in pomagali vam jih bomo udejanjiti.

Hvala.

* Intervju je bil prvotno objavljen v decembrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

* Naslovna fotografija: Klemen Bizjak

Deli Nazaj