Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Dr. Erika Jež: »Vinarstvo je obrt, ki je vedno veljala za umetnost«

Asociacija za Vipavsko dolino je tudi vino, kar je obenem primerna priložnost za pogovor o žlahtni kapljici. Dr. Erika Jež, ki sicer prihaja iz okolice Vipave, je asistentka na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici in raziskovalka v Centru za raziskave vina. Priznani raziskovalni center se nahaja v vipavskem dvorcu Lanthieri, kjer se izobražujejo tudi bodoči vinogradniki in vinarji.

Kakšno je zanimanje mladih za področje vinogradništva in vinarstva in ohranjanje tradicije?
Vinogradništvo in vinarstvo sta kmetijski dejavnosti, ki sta za območje Vipavske doline poglavitnega pomena. Zato ne preseneča dejstvo, da je tudi zanimanje mladih za študij na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo konstantno. Na Fakulteti imamo konstanten dotok lokalnih študentov, ki se odločijo študirati v bližini doma, k nam prihajajo študentje iz Goriških brd, Krasa in Istre, vedno več študentov pa prihaja tudi iz drugih vinorodnih dežel (Štajerska, Dolenjska), osrednje Slovenije, veliko je tudi tujih študentov. Med študenti imamo poleg »stereotipnega« mladega prevzemnika vinogradniškega posestva tudi veliko študentk in študentov iz nevinogradniških območij oziroma ne prihajajo iz vinogradniško/vinarske družine. Motivi pri teh študentih zato niso le ohranjanje tradicije ter nadaljevanje družinskega dela, pač pa te študente žene ljubezen do vina – so tako imenovani »vinoljubci«. Ker študij vključuje tudi vsebine s področja trženja vina, se delež naših diplomantov odloči za nadaljevanje kariere tudi v tej smeri.

Kakšni so trendi pri vinih na Primorskem in v Sloveniji? Si predstavljam, da morajo vinarji pokazati, predstaviti vedno kaj novega, drugačnega ...
Vinarstvo je obrt, ki je vedno veljala za umetnost. Vinarji pa za umetnike, katerih rezultat ni črtica, sonet ali inštalacija, pač pa vino. Primorska vina, razen določenih izjem, so rezultat manjših družinskih vinogradniško-vinarskih kmetij, zato je inovativnost ter ohranjanje visoke stopnje kakovosti in unikatnosti na globalnem trgu lahko njihova konkurenčna prednost. Veliki napori, ki jih skupna evropska politika vlaga v promocijo trajnostnega kmetovanja, se izražajo tudi v vinogradništvu in vinarstvu. V zadnjih štirih letih se je masa pridelanega ekološkega grozdja več kot podvojila. Zato lahko rečemo, da je to tudi trend na Primorskem. Poleg svežih-sadnih belih vin, ki so značilna predvsem za Vipavsko dolino, so se je v zadnjem času začela ponovno pojavljati tudi bela vina s podaljšano maceracijo (stik grozdnega soka z jagodno kožico), ki veljajo za bolj strukturna vina. Prav tako opažamo, da se vipavski vinarji prebujajo tudi na področju penečih vin in tako sledijo svetovnim trendom. Na splošno pa je Slovenija navzven najbolj poznana po mnogih edinstvenih pristopih družinskih pridelovalcev z močno karizmo, ki ne sledijo toliko trendom, temveč gradijo lastno prepoznavno identiteto in svoj lasten slog.

Erika Jež

Ste raziskovalka potencialno strupenih snoveh v tleh, seveda tudi v povezavi z vinogradništvom. Do kakšnih ugotovitev prihajate pri raziskavah v zadnjem času?

Drži. Tema moje doktorske naloge je bila onesnaženost tal s potencialno strupenimi kovinami v tleh (svinec, cink, kadmij) kot posledica aktivnega rudarjenja, vendar sem s prihodom na Center za raziskave vina UNG svoj fokus prilagodila. Že v prvem letu moje zaposlitve smo skupaj s skupino študentov opravili preliminarno študijo, v kateri smo določili vsebnost bakra  (Cu) v vinogradniških tleh. Znano je namreč dejstvo, da pri dolgotrajni uporabi bakrovih zaščitnih sredstev za varstvo vinske trte pred peronosporo, baker ostaja v zgornjem sloju tal in se tam kopiči. Rezultati študije so pokazali, da so vsebnosti bakra v zgornjem sloju tal v povprečju okrog 100 mg/kg tal in v večini primerov nad mejno vrednostjo, ki jo predpisuje slovenska zakonodaja (60 mg Cu/kg tal). Podobno stanje poročajo tudi raziskovalci iz drugih delov Slovenije. Vsebnosti bakra v tleh v Sloveniji, če jih primerjamo s svetovnimi podatki ne vzbujajo strahu (vsebnosti ponekod dosegajo tudi do 3.000 mg Cu/kg tal). Glavi problem je, da so vinogradniška tla v Vipavski dolini slabo humozna, kar pomeni, da imajo majhen delež organske snovi. Po zadnjih podatkih naj bi se s konstantnim višanjem povprečnih letnih temperatur ta organska snov še dodatno razgrajevala. Ker se glavnina bakra v tleh veže prav na delce organske snovi, se raziskovalci po vsem svetu ukvarjamo z vprašanjem: »Ali lahko pride, ob nadaljevanju trenutnega trenda klimatskih sprememb, do izpiranja bakra v podtalnico?«

Je koronavirus prinesel vinarjem vendarle kaj pozitivnega, nove poti do kupcev?

Brez dvoma vinarski sektor v teh časih doživlja veliko krizo. Z zaprtjem gostinskih obratov, ki so bila gonilna sila promocije in prodaje lokalnih vin, so vinarji danes pred izzivom direktne prodaje vina končnemu kupcu. Če je pred koronavirusom veljalo, da so gostinski obrati prodajali vino z dodano vrednostjo, lahko rečemo, da je danes vino za končnega potrošnika bolj dostopno. Vinarji imajo sedaj veliko priložnost vlaganja v nove prodajne poti, predvsem mislim na spletno prodajo vina, ki ni nujno omejena le na slovenski trg. Sicer pa nisem strokovnjakinja na tem področju, tako da je to zgolj moje osebno mnenje.
 

* Intervju je bil prvotno objavljen v decembrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

* Fotografije: Osebni arhiv

 

 

 

Anika Velišček

#ajdovščina, #novice, #intervju, #vipavska dolina, #znanost, #izobraževanje

Kolofon