Na današnjem spletnem strokovnem posvetu so strokovnjaki opozorili tudi na nekatere druge spremembe, ki bodo vidne v prihodnje - podaljšala se bo doba vegetacije, padavin pa bo predvidoma več, vendar ne v takih oblikah kot doslej.

Zato se je projekt, ki se bo zaključil sredi letošnjega leta, osredotočil na ukrepe za zmanjšanje rabe vode za namakanje in zmanjšanje škode zaradi močnih vetrov.

Na podlagi regionalne analize za podporo prilagajanja podnebnim spremembam so pripravili strategijo in v sodelovanju s 35 kmetijami iz Vipavske doline vzpostavili pilotni sistem za podporo namakanju, poimenovan SPON. Vzpostavili so tudi testni pas zelene protivetrne zaščite.

Sodelujoči kmetje so po izkušnjah enoletnega sodelovanja povedali, da so pred vključitvijo v projekt namakali svoje kmetijske površine po občutku. Sedaj pa jih na čas in količino namakanja opomnijo poslana SMS-sporočila, podatki zanje pa prihajajo iz posebnih sond, ki jih imajo vkopane na svojih kmetijskih površinah. Namakanje je tako bolj učinkovito, kar se pozna tudi na rastlinah.

Sistem namakanja v Vipavski dolini

"Z začetkom uporabe SPON so pridelovalci bistveno izboljšali pregled nad potrebo rastlin po vodi. Z namakanjem na podlagi namakalnega nasveta, ki ga nudi sistem SPON, kmetje prispevajo k boljšemu pridelku ob učinkovitejši rabi vode za namakanje," je na današnjem strokovnem posvetu povedala koordinatorka projekta Patricija Štor iz RRA Rod iz Ajdovščine.

Zelene protivetrne zaščite (omejki, mejice) so bile v preteklosti v Vipavski dolini zelo pogoste. Z razvojem kmetijstva in prehodom na pretežno strojno obdelavo kmetijskih zemljišč pa se je pojavila težnja po njihovi odstranitev. Zemljišča so postajala vse večja, zelene protivetrne zaščite med njimi pa so izginjale in tako izpostavile obdelano kmetijsko zemljo vedno močnejšemu vplivu podnebnih sprememb.

Protivetrna zaščita v Vipavski dolini

"Danes ponovno spoznavamo vsestranski pomen dreves oz. zaplat gozdov in grmovja v kmetijski krajini in se zavedamo, da je bila z neprimernimi, nepremišljenimi, včasih celo planiranimi, a neizvedenimi ukrepi, v preteklosti povzročena velika škoda," pa je na okrogli mizi izpostavil Mitja Turk iz Zavoda za gozdove. Močna burja z odprtih kmetijskih površin odnaša predvsem rodovitno prst in uničuje rastline.

Projekt LIFE ViVaCCAdapt sofinancirata Evropska komisija iz programa LIFE in ministrstvo za okolje in prostor. Vodilni partner je Regijska razvojna agencija (RRA) ROD Ajdovščina in pet sodelujočih partnerjev - Občina Ajdovščina, družba Hidrotehnik, Inštitut za vode RS, družba BO-MO in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Vrednost projekta je slabih 870.000 evrov.

* Vir: STAkrog

* Naslovna fotografija: Brigita Mohorčič

Deli Nazaj