Virus bo postopno nehal razgrajati, občinske meje bodo kmalu le še skrb občinskih politikov, prav daleč pa še nekaj časa ne bomo potovali. Zdaj je čas za Vipavsko dolino, čas za spoznavanje zanimivosti in lepot, ki so v zadnjih letih navduševale vse bolj številne turiste. Zato odkrijmo nove poti, spoznajmo katerega od biserov naše kulturne in naravne dediščine in se igrajmo turista v svojih rodnih krajih. Za dušo, kot prijeten izlet in tudi zato, da bomo znali svetovati prijateljem in naključnim obiskovalcem, ko nas bodo v prihodnjih letih spraševali, kaj lahko doživijo v Vipavski dolini.

Začnimo pri pohodniških poteh. Za Ajdovce je Otliško okno nekaj takega kot Triglav za Slovence, le da ga osvajajo znova in znova. Koliko teh, ki poznajo pot do Okna na pamet, se je že povzpelo na Skozno, naravni most nad izvirom Lijaka?

Skozno je naravni most in impresivna razgledna točka na robu Trnovskega gozda.

Navdih za kakšno novo pohodniško pot lahko dobimo kjerkoli. Pogledamo skozi okno, izberemo enega od cerkvenih zvonikov in se napotimo tja. Zveni kot šala, v Vipavski dolini pa je to še kako res. Do vsake cerkvice, sezidane zunaj vasi, vodi več poti, ki so kot nalašč za krajše sprehode. Tokrat omenjamo le dve, Sv. Pavel nad Vrtovinom in Sv. Marjeto nad Dolenjami.

Školj sv. Pavla z obnovljeno cerkvico in znamenitim rimskim vodnim stolpom privablja vse več pohodnikov.

Priznajmo si, naša dolina je nenavadno lepa. Ko so pred leti velikega slovenskega pesnika in pisatelja Cirila Zlobca prosili, naj opiše Vipavsko dolino, jo je poimenoval mali slovenski eden. Kaj je navdihnilo pesnika, da je izbral besedo raj? Morda je zadoščal že prvi pogled. Narava je v območju doline tako raznolika in slikovita, da se popotnik težko upre želji po raziskovanju. Posebej zanimivo je pobočje Trnovske planote s številnimi pohodniškimi potmi, spoštljivo visokimi vrhovi in čudovitimi razgledi. Pod privlačnim površjem narava še vedno skriva čudovito pripoved o nekdanjem morju v teh krajih. V Ajdovščini si lahko vsako sobotno in nedeljsko popoldne ogledate izjemno zbirko fosilov.  

Poleg zbirke fosilov Stanislava Bačarja je v ajdovskem muzeju na ogled razstava poselitve Ajdovščine od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka.

Koliko ljudstev je prečkalo to zelo prehodno dolino in koliko jih je zaradi rodovitne zemlje in obilja vodnih izvirov ostalo? Na vsakem koraku lahko srečamo arheološke ostanke preteklih kultur, gradove, dvorce, cerkve, pomnike bogate industrijske dediščine in sledi posebnih običajev. Popeljimo svoje otroke in vnuke po učni poti ob Hublju navzgor, do ostankov fužin, in jim povejmo zgodbo o začetkih industrije v teh krajih ter o tem, da je Ajdovščina danes gospodarsko središče Vipavske doline zato, ker so naši predniki znali izkoristiti moč Hublja in njegovih pritokov. Za naslednji raziskovalni pohod pa lahko izberete Lokavec in po predhodni najavi obiščete kovaški muzej. Zanimivih zgodb na pretek!

Obnovljeni plavži fužin ob Hublju, v bližini njegovega izvira, so zanimiv tehniški spomenik.

V novejši zgodovini so sledi pustile tudi neživljenjsko začrtane meje. Ne občinske, na katere danes najprej pomislimo. Če zaradi epidemije ni ravno prepovedano, se odpeljite v goriško občino in si oglejte dve izjemno zanimivi muzejski zbirki. Muzej tihotapstva na Pristavi, posvečen desetletjem znamenitega čezmejnega "šverca" po drugi svetovni vojni, je po letošnjem zapiranju državnih meja zaradi covida 19 posebej aktualen. Tako kot zanimiva zbirka Muzeja na meji v stavbi novogoriške železniške postaje, na Trgu Evrope, skupnem trgu dveh Goric, kjer lahko na posebej označeni točki stojite z eno nogo v Sloveniji, z drugo pa v Italiji. Lepa priložnost za selfije ali družinsko fotografijo. Že veste, da bo ena od etap prihodnjega Gira d'Italia speljana tudi čez ta trg?

Muzej tihotapstva vas ponese v številne zgodbe, ki so blizu vsem generacijam.

Trg Evrope predstavlja najlepši primer sožitja dveh mest na meji.

Trg Evrope

Proti zahodu se lahko odpravite tudi drugače, morda s kolesom. Ob reki Vipavi je dovolj privlačnih, nezahtevnih in za vso družino primernih poti, ki navdušijo s spokojnostjo in naravnimi lepotami. Vipava se v svojem spodnjem toku umiri, bregovi njenih meandrov so bujno porasli in nudijo dom številnim pticam. Poleti so tu idealni pogoji za supanje in kajakaštvo, pa tudi za kopanje, saj je naša reka čista.

Reka Vipava je lepa in skrivnostna, v poletnem času idealna za vodna doživetja.

Pri svojem izviru pa reka Vipava vabi na sprehod čez številne mostove, kar gotovo že poznate. Morda pa ne veste, da je v Vipavi, v obnovljenem krilu Lanthierijevega dvorca, ki zaokrožuje lepo grajsko dvorišče, urejen Vinarski muzej. Povprašajte v TIC-u Vipava, ki ponuja vodene oglede te zanimive zbirke, posvečene vinogradništvu in vinarstvu. Letos so bile žal številne prireditve v vinskih hramih odpovedane in tudi marsikatera tradicionalna osmica ni odprla svojih vrat. Ko bo čas, si po sprehodu, pohodu ali kolesarjenju le privoščite obisk katere od kmetij. Po tolikih mesecih zaklenjenih vrat, si zaslužimo.

Vipavska dolina je dolina dvorcev in gradov, eden imenitnejših je Lanthierijev dvorec v Vipavi.

Tik pred koncem leta pa ne smemo zamuditi priložnosti za ogled jaslic v Vipavskem Križu, v Vipavi, v vasi Tabor nad Dornberkom in tradicionalno na Sveti Gori, v skladu s priporočili strokovnjakov za javno zdravje, seveda. Praznike lahko polepša že zavedanje, da živimo v rajski dolini, kamor prihajajo turisti odkrivat skrite dragulje. Zato jih odkrivajmo tudi sami in ko bodo turisti spet prišli, jih bomo znali napotiti v nepozabna doživetja.

Jaslice v Vipavski dolini, na razstavah in pred domovi domačinov, očarajo s svojo izvirnostjo in lepoto.

Nove namige za raziskovanje Vipavske doline poiščite v naslednji številki, se nadaljuje …

Več informacij o omenjenih znamenitostih najdete na www.vipavskadolina.si.

* Članek je bil prvotno objavljen v decembrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

Deli Nazaj