Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

»Prilagajanje je nujno. Začnimo že danes. Začnimo pri sebi.«

Podnebne spremembe so dejstvo, tudi v Sloveniji, in treba je čim prej ukrepati, da bi te spremembe hkrati blažili in se nanje prilagajali. Posamezniki niso nemočni, ampak lahko s svojim ravnanjem prisilijo politike k ukrepanju, so ugotavljali v današnjem spletnem pogovoru predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Pri pogovoru je sodelovala tudi Patricija Štor iz Regijske razvojne agencije ROD Ajdovščina.

Predlog nove evropske strategije prilagajanja na podnebne spremembe, ki ga je prejšnji mesec predstavila Evropska komisija, se osredotoča na socialne vidike prilagajanja, ker vplivi podnebnih sprememb ne prizadenejo vseh enako. Treba je prilagoditi kmetijstvo, ozeleniti mesta, upoštevati znanstvene modele, ki lahko napovejo, kakšna bo klima na posameznih območjih, pomembna je tudi vloga zavarovalnic za prenos teh tveganj v različne svoje produkte in političnih odločevalcev, da več proračunskih sredstev namenijo prilagajanju, je nekaj možnosti navedla vodja oddelka za podnebne prilagoditve na generalnem direktoratu za podnebne spremembe Evropske komisije Elena Višnar Malinovska.

"Ta strategija se je v primerjavi s prejšnjo, ki je bila izdana pred osmimi, devetimi leti, lotila celotnega gospodarstva, celotne družbe ... In gremo od ravni Bruslja do ravni posamezne države, regije, mesta in posameznika. Tudi posameznik mora sprejeti odgovornost, da postane odporen na podnebne spremembe, ni to le stvar družbe oz. države, ki bi morala vedno posegati v primeru škode," je dejala Višnar Malinovska.

Na vprašanje, pri čem bo Slovenija najbolj ranljiva - ali so to npr. suše, vročinski valovi, več zimskih padavin in poplave - ni enoznačnega odgovora, je dejala Mojca Dolinar z Agencije RS za okolje. Vse od omenjenega se bo zgodilo. Sušna obdobja bodo daljša in intenzivnejša, hkrati bo prihajalo do hudourniških poplav. Temperature bodo previsoke v vseh letnih časih, kar bo močno vplivalo na naravo. Pozimi bo več padavin, a manj v obliki snega, ki vodo zadržuje do rastne dobe rastlin, bo pa pri teh padavinah dobro to, da bodo bolj polnile podtalnico, ki je pomemben vir pitne vode, je navedla Dolinarjeva.

Gaja Brecelj iz nevladne organizacije Umanotera je menila, da Slovenija doslej na področju blaženja podnebnih sprememb ni naredila dovolj. Ukrepi za blaženje so dolgotrajnejši, ampak nujni, saj brez blaženja tudi prilagajanje ne bo več možno.

"Najbolj smiselno je uvajati ukrepe, pri katerih naenkrat 'odkljukamo' zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, izboljšamo stanje ekosistemov in se prilagajamo," je dejala Brecljeva in poudarila, da je to smiselno tudi z vidika stroškov, saj so škode v Sloveniji npr. zaradi neurij in suše, ogromne.

Izpostavila je kmetijstvo, ki bi se moralo prvo prilagoditi - proizvaja toplogredne pline, hkrati pa je prvo na udaru - in eden ob možnih sinergijskih ukrepov je ekološka pridelava, ki pomeni hkrati prilagajanje na podnebne spremembe in blaži njihove posledice.

Tehnologije za takšne ukrepe že obstajajo. Patricija Štor iz Regijske razvojne agencije Rod Ajdovščina je predstavila projekt, v katerem so kmetovalcem v Vipavski dolini v tla ob sadnem drevju namestili sonde, ki merijo vlago, in kmetovalci lahko dobijo podatke, kako glede na vremensko napoved namakati na posamezni parceli in glede na to, v kateri rastni fazi je rastlina. Prizadevajo si, da bi lahko ta sistem uporabili povsod po Sloveniji.

Za prilagoditev kmetijstva si prizadevajo tudi na območju Bohinja. Direktor zavoda Turizem Bohinj Klemen Langus je povedal, da spodbujajo ekološko kmetovanje in krajše dobavne verige, posledica je tudi ureditev krajine, ob tem pa želijo spremeniti navade turistov, da bi med drugim več uporabljali javni prevoz, in sicer tako na območju Bohinja kot za prevoz na to območje. Cilj je odmik motornega prometa od znamenitosti, in sicer "ne samo za doživetja, ampak ker spreminjamo navade potrošnikov in kot turistični delavci vplivamo na podnebne spremembe, v tem primeru na izpuste. Gre za veliko nalogo vseh nas - spremembo naših navad," je poudaril Langus.

Na vprašanje o morebitni dilemi, ali gospodarstvo oz. delovna mesta ali okolje, je Brecljeva dejala, da je treba najprej poskrbeti za naravno okolje, ki omogoča življenje, nato pa za družbo in njene podsisteme, kot so izobraževanje, zdravstvo, gospodarstvo, kultura. "Na piedestal je treba postaviti kakovost bivanja vseh živih bitij, ne npr. gospodarstvo samo po sebi ... To je pomembno orodje, a lahko imamo zelena delovna mesta ob hkratnem ohranjanju naravnih virov," je menila. Malinovska je dodala, da gospodarstvo ali okolje ne bi smela bit več dilema, ampak bi moralo to biti del enega skupnega načrta in strategije.

Celoten pogovor si lahko ogledate v spodnji povezavi.

 

* Vir: STA

 

 

 

Lokalne Ajdovščina

#ajdovščina, #novice, #okolje

Kolofon