Dejstvo je, da smo sredi podnebne in biodiverzitetne krize. Priča smo naravnim katastrofam in izginjanju vrst. Če želimo zaustaviti in zasukati ta trend, mora vsak od nas začeti razmišljati v smeri bolj vzdržnih življenjskih praks. Takih, ki bodo planetu in njegovim prebivalcem omogočile preživetje.

Vse naše nakupne odločitve, o tem, kaj jemo in pijemo, kako se oblačimo, kje in kako preživljamo počitnice, neposredno vplivajo na okolje in lokalne skupnosti. Tisti, ki se trudijo slediti odgovornemu življenjskemu slogu, so že spoznali, da hitri potrošniški svet uničuje naš planet. Vprašanje pa je, kako lahko čim bolj zmanjšamo svoj negativni vpliv. Odgovorno nakupovanje je pomemben korak k ustvarjanju bolj trajnostne družbe. Bolj kot smo kupci odgovorni, bolj so podjetja motivirana, da razvijajo in ponujajo bolj trajnostne izdelke in storitve. Zahtevajmo več! Ustvarjanje skupnosti okoli rešitev je najpomembnejše. Zgraditi moramo skupnost, ki bo tako množična, da bomo spremenili “status quo”. Soočiti se moramo z dejanskimi problemi, ter jih poskusiti za začetek rešiti vsak pri sebi.

Naša kultura nakupovanja se mora preobraziti. Kako začeti? Kupujmo manj, izogibajmo se impulzivnim odločitvam. Kupujmo samo izdelke in storitve, ki jih resnično potrebujemo. Naslednji korak je bolj trajnostni nakup. Dajmo prednost izdelkom in storitvam, ki so bili proizvedeni s spoštovanjem do ljudi in okolja, ki so lokalni, ekološki, pravični in reciklirani, brez ali manj embalaže, pa tudi ponudnikom storitev, ki so zavezani trajnosti. Pred nakupom novega pomislimo na popravilo ali ponovno uporabo starega. Kupujmo raje že rabljene stvari. Predmetom poskusimo najti nov namen, preden jih zavržemo. Obstajajo ocene, da se bo “second-hand” industrija, to je prodaja rabljenih stvari, v naslednjih petih letih podvojila, saj nas je vedno več, ki zavračamo hitro modo. Nekatere blagovne znamke skušajo v trajnosti narediti še korak dlje, tako da odpadni material spremenijo v nova oblačila. Donirajmo. Ne pozabimo, to kar so zame mogoče smeti, je za nekoga drugega še vedno uporabno.

Zgoraj naštete stvari so del tako imenovanega krožnega gospodarstva, katerega koncept je ponovna uporaba, souporaba, popravilo, obnova, predelava in recikliranje, da bi ustvarili zaključen krog, ki zmanjša uporabo novih virov, ustvarjanje odpadkov, onesnaževanje in izpuste ogljika. Ta regenerativni pristop je v nasprotju s tradicionalnim linearnim gospodarstvom, ki ima model proizvodnje »vzemi, naredi, odvrzi«. Sprejeti “krožno gospodarstvo” pomeni podvomiti v logiko naše »zavrži« kulture. Modna industrija nas na primer uči ceniti zgolj nove stvari, s tem spodbuja naše trošenje ter posledično ustvarja ogromne količine odpadkov. Čas je, da spremenimo svoje razmišljanje. Nakup nečesa pomeni prevzeti odgovornosti za to, kje ta na koncu konča.

7,8 milijarde ljudi na svetu predstavlja le 0,01% vseh živih bitij. Kljub temu pa smo edini prebivalci planeta Zemlje, ki ustvarjamo odpadke in s tem ogrožamo naše življenje ter celotni eko sistem. Nad tem bi se morali vsi zamisliti.

In kaj bomo mi imeli od vsega tega? Zakaj bi karkoli spreminjali, če nam je tako, kot je, najbolj udobno? Ne gre za nekakšno odpovedovanje, ampak za izboljšanje kakovosti našega življenja. Ob tem, ko bomo z bolj odgovornim nakupovanjem pomagali lokalnim pridelovalcem in gospodarstvu, živeli v bolj čistem in za zdravje varnem okolju, bomo posledično prihranili nekaj denarja ter imeli več časa zase, za svojo družino in prijatelje.

Tisočletja so se ljudje morali prilagajati naravi, iz nje so črpali moči in življenje, sedaj pa bi kar naenkrat morali začeti mirno, urejeno, sedeče životariti iz dneva v dan. Pozabljamo, da smo kljub vsem strojem in zgradbam še vedno le del narave. (Nejc Zaplotnik, Pot)

* Naslovna fotografija: Pexels

Deli Nazaj