Življenje je postalo nepredstavljivo brez prevozov, ki nam omogočajo vsakodnevne migracije, nas popeljejo v nam ljube kraje ali nam dostavijo blago, ki ga potrebujemo. Toda večina prevoznih sredstev na cestah, v vodi ali v zraku za svoje delovanje uporablja fosilno gorivo in posledično proizvaja škodljive toplogredne pline. Večja poraba fosilnih goriv pomeni večje emisije CO2. V Sloveniji opravimo kar 69 odstotkov potovanj z avtomobilom. Promet je eden glavnih onesnaževalcev ozračja in predstavlja 32 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov v Sloveniji.

Čeprav mnogi posamezniki uživajo v vožnji z avtomobilom in si želijo imeti svoj avto, se pojavi ogromno težav, če se za to odloči veliko ljudi. Gradnja mest okoli zasebnega avtomobila ni uspela in številna mesta zdaj poskušajo izboljšati svoj javni prevoz, sprehajalne in kolesarske poti ter javni prostor, hkrati pa nadzirajo prostor, namenjen avtomobilu. Kot je pred več kot petimi desetletji dejal Lewis Mumford (1963):

"Pravica do dostopa do vsake stavbe v mestu z zasebnim avtomobilom v času, ko imajo vsi takšno vozilo, je pravzaprav pravica do uničenja mesta."

Živimo v majhnem mestu, ki je v lepem vremenu idealno za hojo in kolesarjenje. Z enega konca Ajdovščine do drugega porabimo okvirno 30 minut peš ali 10 minut s kolesom. Občina Ajdovščina je v zadnjih letih izboljšala infrastrukturo namenjeno mehki mobilnosti. Pomemben del območja centra je postal peš cona, dobili smo prve kolesarske poti in obete, da se bodo kmalu razvile v kolesarsko mrežo, ki bo segala izven mestnega središča. S tem bo tudi prebivalcem okoliških krajev omogočen lažji in bolj varen prevoz do mestnega središča s kolesom.

V današnjem načinu življenja je za vsak še tako kratek prevoz uporaba avtomobila postala samoumevna. Vprašati se moramo, ali so vse te vožnje z lastnim avtomobilom res potrebne. Je to odgovorna raba avtomobila in katere alternative takemu prevozu so nam na voljo?

> Pojdi peš! Razdalje do 2 km lahko opravimo peš. Vodilo trajnostne mobilnosti je zadovoljiti potrebe vseh ljudi po mobilnosti s hkratnim minimalnim negativnim vplivom na okolje. Hoja “pelje” do zelenih in zdravih mest.

> Do 5 km kolesarimo, gremo z rolko ali skirojem. Kolo je v prometnih mestnih središčih najhitrejše in najcenejše prevozno sredstvo. Polovica voženj z avtomobilom v mestih je dolga manj kot 5 km in na teh kratkih razdaljah pogosto ne prihranimo časa z uporabo avtomobila. Iskanje parkirišča, zastoji in odstopanja običajno naredijo čas potovanja veliko daljši od pričakovanega.

V praksi to pomeni, da lahko voznik, ki se vozi 5 km do dela in z dela, prihrani približno 300 kg emisij CO2 na leto, če ne uporablja avtomobila. Poleg tega so emisije CO2 v vozilih na krajših poteh še posebej visoke, saj hladen motor porabi nesorazmerno veliko goriva. Kolesarjenje je torej skupaj s hojo okolju in podnebju najbolj prijazna oblika prevoza.

Da, avto je še vedno koristen in za nekaterih ljudi je to celo nujno prevozno sredstvo. Bil je skonstruiran, da bi bil naš služabnik, ko pa je postal naš primarni način prevoza, smo od njega postali odvisni. V mestih namenjamo veliko prostora parkiriščem, garažam in cestam, a za kakšno ceno?

Promet ne jemlje le ogromno prostora in znižuje kakovost družabnega življenja, ampak tudi odvzema prostor za zelenje v urbanih območjih. Čas je, da se nehamo odpovedovati mestnim površinam zaradi avtomobilov. Zmanjšamo promet. Tako bodo mesta postala bolj zelena in prijazna za življenje.

Za konec še en primer dobre prakse iz naše sosedne države. Tudi ta konec tedna, tako kot vsak drugi (za nedoločen čas med pandemijo), bodo v Budimpešti znova zaprli del ulic za avtomobile in jih namenili pešcem, kolesarjenju, skuterjem, rolerjem... (vir: ibikebudapest) Naj bo to inspiracija in motivacija za odgovorne spremembe!

Deli Nazaj