Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Komunalno blato - Stranski produkt čiščenja odpadne vode

Komunalno blato, ki nastaja pri čiščenju odpadne vode na komunalnih čistilnih napravah je poltrden odpadek. Njegova konsistenca in sestava sta odvisni od tehnologije čiščenja odpadne vode ter od vrste postopka obdelave blata. Blato običajno vsebuje od 20 - 30 % suhe snovi, ki jo sestavlja predvsem organska snov in nekaj mineralne. V blatu so lahko tudi težke kovine kot npr. baker, cink, kadmij, krom, nikelj, svinec, živo srebro.

Odstranjevanje blata je nujen proces za ustrezno delovanje čistilne naprave in brez te faze proces čiščenja odpadne vode ni mogoč. Približno polovica organske snovi iz odpadne vode se pretvori v presežno blato, ki ga je potrebno odstraniti iz sistema čiščenja. Blato je torej stranski produkt čiščenja in predstavlja večji del stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode.

Na večini čistilnih naprav se blato po zgoščanju stabilizira, to pomeni, da se mineralizira oz. razgradi do največje možne stopnje. Cilj stabilizacije je uničenje patogenih organizmov, odstranjevanje vonja, stabilizacija organskih snovi in koncentriranje trdnih snovi. Za stabilizacijo blata uporabljamo anaerobno in aerobno presnovo.

KSD Ajdovščina upravlja 10 čistilnih naprav, na katerih nastaja komunalno blato. Končna obdelava oz. dehidracija blata pa poteka le na Centralni čistilni napravi (CČN) Ajdovščina ter na obeh večjih čistilnih napravah v Vipavi. Iz preostalih sedmih malih komunalnih čistilnih naprav ter iz hišnih čistilnih naprav in greznic iz občin Ajdovščina in Vipava, se blato vozi na obdelavo na CČN Ajdovščina.

Blato, ki nastaja na CČN Ajdovščina je anaerobno stabilizirano blato. To pomeni, da se v gniliščih brez prisotnosti kisika, pri ca. 38 °C in v določenem zadrževalnem času organska snov razgradi v bioplin ter pregnito blato. Nastali plin, ki vsebuje ca. 65% metana, se uporablja za ogrevanje gnilišč in upravne stavbe. Večina nastalega plina pa zgori na bakli.

Količine komunalnega blata v zadnjih letih močno naraščajo, kar je posledica izgradnje novih kanalizacijskih sistemov ter naraščanja industrije. Na CČN Ajdovščina je v letu 2020 nastalo ca. 50 % več blata v primerjavi z letom 2016. Letne količine blata dosegajo 2500 ton.

Zaradi povečanih količin blata traja faza gnitja le četrtino projektiranega zadrževalnega časa, kar ima za posledico slabše pregnito blato in nižji odstotek suhe snovi v končnem dehidriranem blatu (ca. 17%). Za CČN Ajdovščina pomeni to višje stroške odstranjevanja blata, za občane pa višje stroške čiščenja odpadne vode. Zato je nujno potrebna rekonstrukcija linije blata.

Tudi na obeh čistilnih napravah v Vipavi, kje se izvaja biološka aerobna stabilizacija blata, so količine blata v letu 2020 narasle za ca. 75% v primerjavi z letom 2016.

Nastalo blato, na vseh treh čistilnih napravah, je visoke kakovosti, brez težkih kovin in drugih nevarnih snovi. Ko ga kompostiramo, dobimo kompost, ki se uvršča v 1. ali 2. kakovostni razred. Uporabljali bi ga lahko tako na kmetijskih kot nekmetijskih zemljiščih, za sanacijo in izboljšavo tal v parkih, na zelenicah, za gnojenje okrasnih rastlin, rekultivacijo glinokopov, kamnolomov, degradiranih industrijskih območjih, rekultivacijo odlagališč odpadkov in na zemljiščih prometne infrastrukture.

KSD Ajdovščina v zadnjih letih ca. 80 % nastalega blata predelala v Kompostarni Ajdovščina. Pridobljeni kompost se uporablja za vzdrževanje rekultivacijske plasti odlagališča.

Zaradi povečanih količin blata pa je potrebno vedno več blata oddajati zunanjemu prevzemniku Saubermacherju. Do konca leta 2019 je to podjetje izvažalo blato na Madžarsko, kjer so ga uporabljali za pripravo zemljin za sanacijo in rekultivacijo velikih degradiranih območij, z vsemi ustreznimi dovoljenji, katerih pridobivanje na Madžarskem očitno ni noben problem.

Madžarska je do konca leta 2019 prevzela ca. 87 % komunalnega blata, nastalega v Sloveniji. V oktobru tega leta pa je iz političnih razlogov prepovedala uvoz blata iz Slovenije in ostalih evropskih držav. Problematika oddaje blata je tako postala globalen slovenski problem. Saubermacher je sicer poiskal alternativo in začel odvažati blato v Avstrijo, kjer ga večinoma kompostirajo, manjši delež pa uporabijo kot gorivo. Cena oddaje blata pa je narasla za 220% in trenutno znaša 239 EUR/tono.

Glede na visoko kvaliteto blata, ki nastaja na čistilnih napravah v upravljanju KSD Ajdovščina, bi bila s stroškovnega in okoljevarstvenega vidika najoptimalnejša rešitev uporaba ustrezno obdelanega blata na nekmetijskih in kmetijskih površinah. Žal pa je naša zakonodaja na tem področju precej toga, postopki pridobivanja dovoljenj za vnos in uporabo blata ter komposta iz odpadnega blata na nekmetijskih in kmetijskih zemljiščih pa nerazumljivo dolgotrajni. Poleg hitrejšega reševanja zadev s strani države bi bila potrebna tudi dodatna investicija v infrastrukturo za obdelavo blata, ki pa bi se, glede na ceno prevzema blata s strani Saubermacherja, hitro izplačala.

Trenutno je KSD Ajdovščina v postopku pridobivanja dovoljenja za vnos komposta iz odpadnega blata, na plaz Slano Blato, z namenom rekultivacije plazu. Če uspemo, bo to prvi primer takšne prakse v Sloveniji.

 

* Vir: Barbara Štravs, KSD Ajdovščina

* Naslovna fotografija: KSD Ajdovščina

* Članek je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina - junij 2021

 

Lokalne Ajdovščina

#ajdovščina, #novice, #okolje

Kolofon