Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Projekt LIFE ViVaCCAdapt: Primer uspešnega sodelovanja med regionalnim in državnim nivojem

Vse odkar smo prvega julija 2016 kot vodilni partner Regijska razvojna agencija ROD Ajdovščina začeli z izvajanjem projekta LIFE ViVaCCAdapt, smo o njem veliko pisali. Veliko črnila je bilo prelitega v zvezi z aktivnostmi, doseženimi učinki, o nadaljnjem razvoju in vplivi projekta. Vendar se do sedaj še nikoli nismo obrnili neposredno na partnerje projekta in jih povprašali o njihovih obveznostih, nalogah, nenazadnje pa tudi o opravljenem delu v okviru projekta.

Tekom petih let, kolikor je trajal projekt LIFE ViVaCCAdapt, ste s partnerji delovali na izvajanju ukrepov povezanih s prilagajanjem na podnebne spremembe, vpeljavo sistema podpore odločanju o namakanju, in razvoju novih protivetrnih pasov. Kakšna je bila vaša vloga pri tem? Pri katerem ukrepu ste najintenzivneje sodelovali?

»Številne aktivnosti, ki so se zvrstile v obdobju petih let v Vipavski dolini so bile namenjene delovanju na področju prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe, še zlasti na področju zmanjšanja porabe vode, energije in izpustov CO2 ter zmanjšanja izgube rodovitne plasti tal zaradi vetrne erozije. Vloga Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je bila nuditi znanstveno, strokovno in terensko podporo pri snovanju in izvedbi naštetih ukrepov. Ponosni smo na sprejeto Strategijo prilagajanja na podnebne spremembe; na 35 kmetij, ki so sodelovale pri vpeljavi sistema podpore odločanju o namakanju (SPON); in na demonstracijsko zasaditev novih protivetrnih zelenih pasov, ki označuje začetek njihove celostne obnove v dolini. Še enkrat se je pokazalo, kako pomembno je vsakodnevno sodelovanje med kmeti, odločevalci, strokovnjaki in znanstveniki, da dosežemo spremembe v korist kmetijstva, okolja in ljudi.« Prof. dr. Marina Pintar, Biotehniška fakulteta

Suše, poplave, pozebe in močni vetrovi so ključni dejavniki, ki ovirajo razvoj kmetijstva v Vipavski dolini. Se vam zdi, da je vloga projekta ugodno vplivala na seznanjenost tamkajšnjih prebivalcev oziroma kmetovalcev? Če bi ponovno prijavljali projekt, bi kaj spremenili?

»Projekt ViVaCCAdapt je vsekakor pozitivno prispeval k ozaveščenosti prebivalcev in kmetovalcev s problematiko klimatskih sprememb, ki  se najpogosteje izkazujejo skozi posamezne vremenske ekstreme (poplave, suše, pozebe,..). V obdobju izvajanja projekta smo izvedli veliko aktivnosti za ozaveščanje o pomenu prilagajanja na podnebne spremembe še posebej s področja optimalne uporabe vode pri namakanju kmetijskih površin ter o vlogi in pomembnosti protivetrne zaščite. V izvajanje projektnih aktivnosti smo načrtno vključevali kmetovalce, šolarje in splošno javnost. Ne, če bi ponovno prijavljali projekt, bistvenih stvari ne bi spreminjali, mogoče bi projekt zastavili še ambiciozneje Janez Furlan, Občina Ajdovščina

V praktičnem delu je bil projekt najbolj opazen z ureditvijo testnih vetrozaščitnih pregrad in pasov. Kaj so pokazale analize vetrnih razmer? Funkcije zelenih protivetrnih zaščit je več. Tovrstni pasovi in pregrade pa naj bi bili primerni tudi za zasaditev na drugih območjih, ne zgolj v Vipavski dolini. So kakšne razlike med njimi?

»Zeleni (vegetacijski) protivetrni pasovi iz dreves in podrasti so učinkovita zaščita pred vetrno erozijo in s tem pred degradacijo in izgubo plodnih tal ter zaščito in večji donos kmetijskih pridelkov. Med drugim blažijo tudi negativne učinke suše in podnebnih sprememb ter tako zmanjšujejo potrebo po namakanju, zelo pozitivno vplivajo tudi na biotsko raznovrstnost rastlin in živali ter naravno podobo krajine. V skladu z lokalnimi pogoji priporočamo izbor avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst; primerno širino in dolžino in pravokotno postavitev pasov na smer vetra, prilagoditev izbora vrst talnim razmeram in izgledu krajine ter ustrezno vrstno zasaditev, da se sčasoma doseže v celoti zapolnjen vertikalni in horizontalni profilJože Papež, Hidrotehnik d.o.o.

Bi na kratko razložili delovanje sistema SPON oziroma sistema za podporo odločanju o namakanju? Večina uporabnikov je bila z omenjenim sistemom zadovoljna zaradi česar verjetno stremite k nadaljnjemu razvoju. Pričakujete povečanje števila uporabnikov v prihajajočih letih?

»Sistem SPON temelji na izračunu vodne bilance z modelom Agencije Republike Slovenije za okolje IRRFIB. SPON poda priporočeni obrok in čas namakanja za 5 dni vnaprej, pri čemer upošteva informacije o trenutni vsebnosti vode v tleh, vodozadrževalnih lastnostih tal, potrebi rastline po vodi glede na razvojno fazo, vremensko napoved ter tehnologijo namakanja. Sistem bo od decembra 2021 naprej upravljala Agencija RS za okolje in bo uporabnikom dostopen preko posebne spletne strani. SPON bo v prihodnih letih zagotovo doživel številne nadgradnje, ki bodo večinoma usmerjene v izboljšanje napovedi z uporabo 3 do 10 dnevne napovedi vremena ter razvojem in nadgradnjo uporabniškega vmesnika za mobilne telefone. Da bi sistem polno zaživel tudi v praksi bo potrebna tudi podpora ministrstva pristojnega za kmetijstvo, da uporabo podpre skozi Program razvoja podeželja. SPON namreč naslavlja več perečih tematik od prilagajanja na podnebne spremembe, varovanja vodih virov do digitalizacije v kmetijstvu. S tako podporo bo sistem lahko polno zaživel in bil zanimiv za uporabnike (kmete) kot tudi za ponudnike storitev. Pomembno je opozoriti, da je slovensko kmetijstvo v primerjavi z večjimi državami, majhen igralec na svetovnem trgu in zato nezanimiv za trženje, uvajanje in vzdrževanje digitalnih inovacij.« Luka Honzak, BO-MO d.o.o.

Kaj so pokazale preliminarne analize pred samo izdelavo Strategije prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe v Vipavski dolini 2017-2021? Katere so ključne značilnosti kmetijstva v Vipavski dolini?

»Preliminarna regionalna analiza je bila usmerjena v določitev ranljivosti kmetijstva na podnebne spremembe na območju Vipavske doline. Upoštevajoč podnebne projekcije za podnebne razmere v prihodnje je bilo ocenjeno, da je ranljivost Vipavskega kmetijstva visoka. Sestavlja jo velika izpostavljenost in občutljivost na podnebne spremembe, ki ju spremlja nizka sposobnosti prilagajanja tem spremembam.

Na območju Vipavske doline je bilo sicer identificiranih kar nekaj praks, ki že danes lahko doprinesejo k zmanjšanju ranljivosti kmetijstva na podnebne spremembe. Mednje prištevamo protitočne mreže v trajnih nasadih, primere kakovostnih zelenih protivetrnih pasov, primerna opora rastlinam za večjo odpornost na poplave in veter, pridelavo rastlin v zavarovanih prostorih, posodobitev namakalne opreme, lokalno zbiranje vode v manjše zadrževalnike, skrb za vsebnost organske snovi v tleh ter zimsko ozelenitev in zatravljanje medvrstnih prostorov. Kot primer dobre prakse je bil prepoznan tudi projekt občine Ajdovščina v sklopu katerega je potekalo testno gojenje kultur odpornih na veter in visoko temperaturo. V sklopu državne mreže agrometeoroloških postaj se tudi v Vipavski dolini izvaja monitoring, ki je podlaga za izdelavo različnih napovedi za kmetovalce. Kljub prepoznanim dobrim praksam in pozitivnim ukrepom, pa je bilo ocenjeno, da se le-ti izvajajo le na manjših površinah in tako skupno nimajo zadostnega učinka, ki bi doprinesel k bistvenemu povečanju odpornosti na podnebne spremembe na ravni celotnega porečja. Prav zato je bila v nadaljevanju projekta pripravljena Strategija prilagajanja na podnebne spremembe v Vipavski dolini, ki je upoštevala ključne značilnosti tega območjaDr. Katja Klančnik, Inštitut za vode Republike Slovenije

Projekt LIFE ViVaCCAdapt se je ukvarjal s prilagajanjem kmetijstva podnebnim spremembam na območju Vipavske doline, kljub temu pa je povezoval lokalni in državni nivo. Kako vam je to uspevalo in na kakšen način je potekalo sodelovanje?

»Projekt kot tak je primer uspešnega sodelovanja med regionalnim in državnim nivojem. Že od same priprave projektne ideje na razpis kot tudi v celotnem času izvajanja projekta. Ključno vlogo pri tem ima povezovalec, organizacija, ki ima stik z najširšim okoljem in ki zna izluščiti potrebe lokalnega okolja na eni strani in ima kompetence, znanja in povezave do državnih deležnikov, kot so v našem primeru ministrstvo, univerza, agencija, na drugi strani. Strokovno delo in zavezanost k poslovni odličnosti pa odloča o učinkovitosti takega sodelovanja. Ocenjujem, da glede na dosežene zastavljene cilje projekta, se je ekipa odlično izkazala. Veselim se novih idej, projektov in sodelovanja. Naj se na tem mestu zahvalim vsem projektnim partnerjem in financerjem za izkazano zaupanje in opravljeno deloBrigita Habjan Štolfa, direktorica RRA ROD

Z aktivnostmi projekta se bomo še enkrat predstavili javnosti in sicer na 19. Evropskem tednu regij in mest.

LIFEViVaCCAdapt 2021 2

 

* Vir in fotografije: Ekipa LIFE ViVaCCAdapt

* Prispevek je bil prvotno objavljen v oktobrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

 

Regijska razvojna agencija ROD Ajdovščina

#ajdovščina, #novice, #intervju, #gospodarstvo, #vipavska dolina, #ROD, #kmetijstvo, #izobraževanje, #okolje

Kolofon