Lokalne Ajdovščina

oglaševanje menu

Dr. Jana Krapež Trošt: »Res smo ponosni na to, da smo del zgodbe, ki lahko mnogim reši življenje«

Dr. Jana Krapež Trošt je izvršna direktorica podjetja BIA Separations - Sartorious iz Ajdovščine. Dr. Krapež Trošt je ena redkih žensk v našem okolju, ki zaseda vodilni položaj v izredno uspešnem podjetju, ki si utira pot na mednarodne trge farmacevtske industrije. Obiskali smo jo na sedežu podjetja in z njo poklepetali o aktualnih tematikah, kot so prevzem podjetja s strani nemškega kupca, njena poslovna pot in napredovanje ter njen pogled na razvoj zdravil in cepiv v prihodnosti.

Še nekaj dni nas loči do praznovanja božičnih in nato novoletnih praznikov. Vam je osebno to najlepši čas v letu ali se raje spogledujete s pomladjo, ki bo tudi prav kmalu pričela trkati na vrata?

Božično vzdušje je vsekakor nekaj posebnega in mi je zelo pri srcu, a kot letni čas imam vseeno raje pomlad in poletje, ko je nekoliko topleje. Predvsem maj in junij, ko so temperature še znosne in je dan dovolj dolg, da ga večino časa preživimo zunaj. Sedaj je zelo živahno tudi v našem podjetju, ko imamo ravno v teh zadnjih dneh leta veliko dela da zaključimo vsa odprta naročila.

Torej ima tudi podjetje BIA Separations – Sartorius svojo »sezono«, čas v letu, ko je dela največ?

Trenutno naše poslovanje skozi celotno leto kar stabilno. V preteklosti se je dogajalo, da je bil prvi kvartal malce bolj počasen, če lahko temu tako rečem, sedaj, v zadnjih dveh, treh letih, pa lahko vidimo, da je celotno leto konstanta. Le v mesecu decembru se res čuti malce povečan obseg dela, predvsem ker želimo pred novim letom še dokončati in odposlati nekatera naročila.

Pa zavrtimo časovni stroj malce nazaj in se ozrimo na vašo karierno pot. V opisu sem prebral, da ste se v svoji doktorski disertaciji osredotočili na neotipljivo vsebino inovativnosti, s poudarkom na vlogi posameznika znotraj skupine, pri čemer ste se predvsem posvetili različnim načinom mišljenja in vedenja ter občutkom članov tima. Kako bi meni, kot laiku na tem področju, opisali vašo doktorsko disertacijo v praksi?

Vedno sem poskušala gledati posameznike, njihovo osebnost in obnašanje ter kako to vpliva na skupino. Uporabila sem torej večnivojski pristop raziskovanja inovacij, saj sem se osredotočila na posameznika in tim. Predvsem mi je bil pomemben vpliv posameznika znotraj skupine in katere karakteristike, mišljenje in vedenje posameznika so pomembni in kako vplivajo na uspešnost tima pri generiranju in implementaciji idej. Torej, kako posamezniki ideje generirajo in kako so nato implementirane v praksi. Iskala sem povezave med tem kaj pozitivno in kaj negativno vpliva na kasnejšo uspešnost ideje. To bi bil tak kratek opis.

In danes vam verjetno to znanje pride zelo prav pri vsakodnevnem vodenju podjetja?

Seveda. Zanimivo je opazovati posameznike in njihov odnos do kolegov/tima. Sploh, ko sodeluješ v podjetju, kjer je delo organizirano v timih, v inovativnem, visoko tehnološkem, pa še toliko bolj. V raziskavi sem, preko Ekonomske fakultete, sodelovala z več podjetji, ki so bila del ajdovskega COBIKa. BIA Separations je bilo eno izmed teh podjetij, čeprav takrat še nisem vedela, da bom nekega dne sedela tukaj kjer sem zdaj.

Študijska pot vas je torej, po končani gimnaziji, vodila na Ekonomsko fakulteto?

Tako je. Po zaključku gimnazije, sem se vpisala na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, smer finance, temu pa je sledil še mednarodni magisterij IMB v Ljubljani na EF. Po zaključku le tega, pa sem odšla na polletno mednarodno izmenjavo na Japonsko ter se nato vrnila nazaj v Ljubljano in pričela z doktorskim študijem. V prvem letniku sem pohitela in predčasno zaključila vse izpite za celoten doktorski študij in tako sem lahko že v drugem letniku odšla na nadaljnji študij v Združene države Amerike. Tam sem se osredotočila na raziskovalni del doktorata, ki sem ga nato prišla »zagovarjati« nazaj v Slovenijo. Še pred zaključkom doktorata pa sem se zaposlila na BIA Separations, zato sem se po zagovoru vrnila nazaj v Ameriko in prevzela vodenje ameriške podružnice podjetja.

Lep del življenja ste torej preživeli tudi na tujem. Kakšna je bila ta izkušnja? Se vam zdi koristno, da človek vsaj za nekaj časa zapusti meje svoje domovine in si tako razširi svoja obzorja?

Ja. Zagotovo. To je izkušnja, ki je po mojem mnenju neprecenljiva za vsakega posameznika. V domačem (varnem) okolju tega ne moreš dobiti, saj te tujina osebnostno precej spremeni, da ti poseben pogled na svet in dodatno izpostavi vrednote, ki so res pomembne. Imela sem srečo, da sem bivala v dveh zelo različnih si državah, torej na Japonskem in v ZDA. Seveda v določeni točki začneš ceniti, kar imaš doma, a obenem spoznaš tudi dobre plati življenja na tujem. In ne, ne govorim samo o lepih zadevah (potovanje, spoznavanje nove kulture) ampak tudi o tem, da se moraš prilagoditi popolnoma novemu načinu življenja, si ustvariti nov krog ljudi/prijateljev, konec koncev preživeti na tujem. Vsak, ki je bil dalj časa v tujini, se je najbrž kdaj vprašal "kaj ti je tega treba" (ko se naprimer soočas z vsemi birokratskimi zadevami, s katerimi se ti doma ne bi bilo potrebno), ampak, ko potegneš črto, je to izkušnja, ki te popolnoma spremeni in ti odpre nov svet.

Se vam Slovenija danes zdi dovolj dobro in vzpodbudno okolje za delovni kader, kot je vaš? V preteklosti je bilo veliko govora o »begu možganov«, v zadnjem obdobju je tega slišati vse manj.

Ja. Slovensko gospodarstvo se je znova postavilo na noge in zato imajo mladi kot tudi visoko izobraženi kadri spet obilo priložnosti za delo v domačem okolju. Ko sem odšla v tujino, je bila v Sloveniji ravno gospodarska kriza. Čeprav morda to ni bil vzrok mojega odhoda na tuje, je takrat res mnogo ljudi, predvsem iz moje generacije, odšlo v tujino, kjer so si poiskali boljše priložnosti. Tudi iz ajdovske občine jih je odšlo precej in nekateri se še danes niso vrnili. A nas je tudi precej takih, ki smo se. Torej, v Sloveniji obstajajo dobre priložnosti in pogoji za delo ter napredek. Vsekakor pa bi svetovala vsakemu, ki ima to možnost, da se vsaj za nekaj časa preizkusi na tujem. Ravno zaradi te »širine«, ki jo posamezniku tujina prinese.

Fotografija: Bia Separations

Je bilo podjetje BIA Separations vaš prvi delodajalec?

Ne, moja prva zaposlitev je bilo delo raziskovalke na Ekonomski fakulteti, pred tem pa sem kot študentka delala v različnih podjetjih (v oddelkih prodaje, razvoja poslov in v energijskem investicijskem skladu v ZDA). Po prestopu iz akademske sfere v gospodarstvo, pa sem od od začetka v BIA Separations. Zelo dobro se spomnim prvega delovnega dne na BIA. Moj prva zadolžitev je bila organizirati službeno pot - torej sestanke s strankami. Očitno sem nalogo dobro opravila, saj sem zadnji dan poti, na letališču v Los Angelesu, podpisala svojo prvo pogodbo z BIA Separations.

Dobro leto nazaj je BIA Separations prešla v nemške roke. Spadate pod podjetje Sartorius, ki velja za enega vodilnih mednarodnih partnerjev biofarmacevtske industrije in raziskovalnega sektorja pri razvoju in proizvodnji zdravil. Kako deluje ta ajdovsko-nemška naveza? Bi lahko rekli, da je s tem BIA dobila dodatna krila za razvoj in širitev?

Prejšnji lastniki BIA Separations so se odločili za sodelovanje s Sartorius predvsem zaradi njihove dobro razvite globalne prodajne mreže. Genska terapija ima v zadnjih letih eksponentno rast in Sartorius nam bo s svojo mrežo v pomoč pri dohajanju trga. V našem prodajnem oddelku je delovalo približno 10 zaposlenih, na trgu pa se obračajo milijarde. Sartorius sicer ni bil edini naš morebiten kupec, v ožjem izboru sta bila dva, ravno prodajna mreža pa je bila tista, ki je pri odločitvi tehtnico prevesila na nemško stran, saj ima Sartorius zaposlenih okrog 1200 ljudi v prodaji. V Ajdovščini se sicer pri samem delu ni veliko spremenilo. Mi še vedno delujemo kot samostojno podjetje – imamo v celoti svoj razvoj in vse podporne funkcije in cilj je, da tako ostane tudi naprej. Več je poročanja in v vodstvu imamo več usklajevanja ter načrtovanja strategij. Vsekakor smo lahko mi in novi lastniki zadovoljni s poslovanjem, sploh glede na trenutne podatke, ki kažejo, da bomo presegli prodajne cilje, ki smo si jih zastavili ob prevzemu.

S prevzemom podjetja ste sami postali izvršna direktorica ajdovske »izpostave«. Vas je funkcija malce presenetila ali ste morda pričakovali napredovanje? Nenazadnje ste še dokaj mladi in morda bi kdo ob tem pripomnil, da imate premalo vodstvenih izkušenj?

Ne, funkcije izvršne direktorice zagotovo nisem pričakovala, saj sem si na čelu BIA težko predstavljala koga drugega kot dr. Štrancarja. On je pionir naše tehnologije, oseba, ki je vedno 100% verjela v uspešnost BIA Separations in jo z vztrajnostjo in odličnim poznavanjem trga popeljala iz največje krize. Z Alešem sva od prvega dne zelo dobro sodelovala. Od vedno sem cenila njegov podjetniški duh in poštenost, kar z lahkoto vedno prepoznajo tudi naše stranke. Sicer sem v ZDA že vodila ameriško izpostavo BIA Separations, kjer sem skrbela za finančni in pravni del podjetja (finance, računovodstvo, davki), kot tudi za podporo strankam. Iz Amerike sem se leta 2016 vrnila domov v Slovenijo in Aleš mi je takrat zaupal vodenje komerciale, kar sem z veseljem sprejela. 2020 je sledil porodniški dopust, ravno v tem času pa se prišlo do združitve s Sartorius. Takrat je na moj oddelek padlo res obilo dodatnega dela in skupaj z Alešem sva se dogovorila, da jim priskočim na pomoč. Ko sedaj pogledam nazaj, mislim, da je bila, poleg mojega preteklega dela, tudi ta pomoč v času porodniškega dopusta eden od razlogov, da mi je Aleš zaupal vodilno vlogo. Odgovor na ponudbo sem vedela takoj. To je izziv in priložnost, ki je ne bi hotela izpustiti. Seveda pa to ne pomeni, da nisem imela vprašanj in skrbi. Določene izkušnje so pri takšni poziciji seveda vedno dobrodošle, ampak menim, da je bolj kot to, pomembna vizija posameznika, njegova odprtost za učenje in v našem primeru, ko imamo dva direktorja, kako dobro lahko ti dve osebi sodelujeta. Navsezadnje, od koga pa se lahko naučim več, kot od osebe, ki že skoraj 25 let uspešno vodi BIA Separations?

Če se malce ozremo po ajdovskem gospodarstvu, lahko hitro opazimo, da je na podobnih položajih le malo žensk. Zakaj, po vašem mnenju, na najvišjih položajih še vedno prevladujejo moški? Da razlog ni v materinstvu dokazujete tudi sami, ko uspešno krmarite med poslovnim in družinskim življenjem.

Mislim, da to žal ni trend le v ajdovskem gospodarstvu, ampak na splošno v Sloveniji. Za podjetje BIA Separations lahko rečem, da imamo srečo, saj je naš direktor družinski človek in močno podpira žene in matere. Sam ima pet otrok in zelo dobro ve, kako stvari potekajo. Zato sta družina in zdravje v našem podjetju resnično na prvem mestu. Na delovno mesto prihajam sicer dokaj zgodaj, moj delavnik na BIA je navadno okrog devet ur, popoldan tako ostane dovolj časa tudi za družino in življenje izven delovnega okolja. Zvečer pa lahko posvetim še kakšno uro, dve podjetju. Po drugi strani pa lahko rečem, da imam domačo podporo. Imam moža in ožjo družino, ki me razume in podpira pri moji karieri. In nenazadnje, žal opažam, da se pri materinstvu ženske mnogokrat samoomejijo, mnoge se ustrašijo izziva usklajevanja materinstva in kariere. Stopiti moraš iz cone udobja, tvegati in se včasih tudi čemu odpovedati. Pri otrocih in delu mi časa zase seveda zmanjkuje – nekdo je pripravljen to sprejeti, spet drugi ne. Zvečer, ko gredo otroci spat, se pogosto usedem za računalnik. V življenju je tako, da ti nekatere službe omogočajo »odklop«, druge pač ne. A če imaš rad, kar delaš, potem večjih težav ni. Moškim je morda lažje saj del obveznosti do otrok (vsaj dokler so še majhni) v veliki večini pristane na mami.

Ne dolgo nazaj, je vaše podjetje, v rekordnih štirih mesecih, uspešno razvilo optimiziran proces proizvodnje cepiva mRNA. Razvilo ga je v sodelovanju z družbo BioNet, vodilnim tehnološkim podjetjem na področju izdelave gensko spremenjenih cepiv. Proces je bil uspešno uporabljen za proizvodnjo cepiva proti COVID-19, ki gre v klinično fazo I testiranja. Nekomu, ki se na znanost le laično spozna, novica morda ne razkrije dovolj. Kaj pravzaprav ta proces pomeni v praksi, v boju proti Covidu-19?

Cepivo družbe BioNet bo še eno izmed cepiv proti Covidu-19, ki bo kmalu prišlo na trg. Trenutno je sicer še v fazi kliničnega preizkušanja v Aziji, kar pomeni, da ni nujno, da bo cepivo na voljo tudi v Evropi, saj ga mora pred tem odobriti še evropska regulatorna agencija. Dodatno cepivo na trgu pomeni predvsem še večjo dostopnost cepiva širšemu krogu ljudi. S podjetjem BioNet smo sodelovali pri postavitvi proizvodnje in procesu čiščenja cepiva. Cepivo pa se v Ajdovščini sicer ne bo proizvajalo. Iz vidika boja proti epidemiji ima to cepivo po mojem vedenju, v primerjavi z drugimi, ki so na trgu, več korakov čiščenja. To bo vplivalo na večjo konkurenco, saj se bodo v prihodnje zagotovo bolje prodajala cepiva, ki so čistejša. Takšna cepiva so za posameznika bolj varna, ker je z odstranitvijo nečistoč iz cepiva možnosti za stranske učinke manjša. S povečanjem konkurence na trgu bodo proizvajalci cepiv prisiljeni dodatno delati na kvaliteti le teh, kar je seveda plus za končne uporabnike.

Če se ustavimo še malce pri epidemiji, ki nas drži v krču že skoraj dve leti. Kakšen je vaš pogled na trenutno situacijo? Kdaj bomo našli rešitev za pot iz epidemiološke krize in kakšna bo ta pot?

Močno sem verjela, da bomo že letos našli to pot, ampak očitno temu ne bo tako. Stopnja umrljivosti je trenutno sicer precej nižja, ker je precepljenost, predvsem med starostniki, dokaj visoka. Moram reči, da sem žalostna, ker čutim, kako je številnim ljudem malo mar za ukrepe s katerimi se borimo proti epidemiji, s katerimi lahko zaščitimo življenja svojih bližnjih. Prav pri zadnjih dveh različicah (delta in omikron) se je pokazalo kako pomembni so preventivni ukrepi. Cepivo na žalost res ni v popolnosti rešilo problema, je pa močno pripomoglo k manjšemu številu težjih potekov bolezni in številu smrti.

Je ta, če lahko tako rečemo, premajhna učinkovitost cepiv presenetila tudi vas, ki se profesionalno malce več ukvarjate z njimi?

Ne morem trditi, da nas je presenetilo, ker smo vedeli, da obstajajo mutacije in logično je, da eno cepivo ni primerno za vse. Nihče pa ni natančno vedel kako se bo na različne mutacije cepivo odzvalo. Podobno je s cepivom proti gripi, ki je vsako sezono drugačno. Glede na mutacije, ki se dogajajo pri virusu Covid-19, se bojim, da se bomo pač morali z virusom sprijazniti in z njim živeti dalj časa. Letno cepljenje bo najbrž postalo rutina, v najboljšem primeru pa bo virus postal manj invaziven in se bo v prihodnje pokazal kot gripa/prehlad.

Z naraščanjem števila okuženih, narašča nezaupanje v znanost. Pojavljajo se številni »Facebook znanstveniki«, ki z raznoraznimi teorijami zarot zavirajo hitrejšo pot iz primeža epidemije. Zakaj mislite, da nekateri raje zaupajo mnenjem na socialnih omrežjih, kot pa znanosti, ki se s problemom resnično ukvarja in ga bolje od vseh nas tudi razume?

Ne vem. Mogoče je to malce povezano tudi z zgodovino Slovenk in Slovencev. Od nekdaj smo radi dvomili v to, kar je prihajalo iz »višjih inštanc«, še posebej s strani vlade. V Sloveniji zagotovo igra veliko vlogo politika. Ljudje, ki se z obstoječo politiko ne strinjajo, zadevo jemljejo kot nekakšno politično igro in ne kot ukrep, ki bi bil verjetno isti, ne glede na to, kdo bi trenutno zasedal oblast. Mislim, da so in so bili ukrepi v sosednjih državah še strožji kot pri nas, pa je bilo vendarle manj nezaupanja. Vsak normalen odrasel človek lahko vidi, da COVID-19 obstaja, da se je življenska doba (tudi v Sloveniji) v zadnjih dveh letih bistveno skrajšala. To je dejstvo in temu se ne da oporekati. Je pa seveda veliko lažje razumeti "znanstvenike socialnih omrežij", nekaj, kar je na prvi vtis privlačno in nekaj, za kar se ni potrebno nobeni stvari v življenju odpovedati, da lahko živiš neovirano naprej kot si do 2020, ker verjameš, da je vse skupaj zgolj ena velika teorija zarote.

Sami uporabljate socialna omrežja?

Ja. Nisem pa zelo aktivna, bolj jih uporabljam za stik z ljudmi.

Kakšna pa je precepljenost v vašem podjetju? Se tudi med doktorji znanosti najdejo osebe, ki zavračajo cepivo?

V primerjavi s slovenkim povprečjem imamo visoko precepljenost. Povprečna starost zaposlenih (trenutno nas je 185) v našem podjetju je približno 32 let in dosegli smo 82% precepljenost. Necepljeni imajo ali zdravstveni razlog/težave ali so prebolevniki. »Antivaxerjev« pri nas ne boste našli, še manj pa koga, ki verjame, da je v cepivu čip, saj se zavedamo, da je kaj takega nemogoče. V podjetju se ravnamo po načelih biološke varnosti, tako da imamo nekatere ukrepe še bolj strogo urejene, kot jih ima država.

Kako ohranjate dobro delovno okolje v podjetju? Gre za specifična delovna mesta, ki se verjetno razlikujejo od stereotipnih pisarniških mest. S čim poskušate doseči čim boljšo povezanost zaposlenih in pripadnost podjetju?

Med leti 2014-2016 je bilo podjetje v največji krizi. Iz takratne garniture nas je ostalo 37. V podjetju se je torej zgodila neke vrste »čistka« in ostali smo tisti, ki smo res zaupali v vizijo, ki jo je imel gospod Štrancar. Od takrat smo postali precej bolj previdni pri zaposlovanju novega kadra. Bolj kot idealen življenjepis nam je pomemben karakter osebe. Prav zato imajo vodje oddelkov sedaj glavno besedo pri odločitvi o zaposlitvi in ima vsak zaposleni preden dobi ponudbo vsaj en dan tudi praktično izkušnjo, da ga naši lahko bolje spoznajo in da tudi on vidi, če bi »pasal« v našo ekipo. Mislim, da se ljudje pri nas dobro počutijo. Mnogi si niso le sodelavci, ampak pravi prijatelji. To definitivo pripomore k dobrim odnosom in k temu, da rad prihajaš na delo.

Če se še za trenutek ozremo v leto 2016 - ste sami morda čutili strah, da podjetje mogoče le ne bo preživelo?

To je bilo ravno v času, ko sem se vrnila iz ZDA. Morda bi imela večjo »varnost«, če bi ostala čez lužo, saj bi verjetno tam lažje našla drugo zaposlitev. Lahko pa rečem, da sem bila ravno zaradi življenja v Ameriki v rahli prednosti, ker se je tam takrat gospodarska rast že poznala in sem imela dober vpogled v rast ameriške podružnice. Opazila sem skok prodaje in to me je navdajalo z optimizmom. Bolj me je bilo strah, da se nam birokratsko kje zalomi, z vidika prodaje pa nisem imela pomisleka, da nam ne bi uspelo.

Kakšen je pravzaprav vaš trg? Kdo so vaši kupci? Na nek način se borite na trgu, tako kot vsi ostali gospodarstveniki, po drugi strani pa je zadeva vendarle bolj specifična. Reklamni oglas v časopisu je najbrž premalo?

Res je. Naš oddelek za marketing je malce drugačen kot so smo jih običajno navajeni. Osnovno znanje marketinga je pri nas premalo, potrebno je še ogromno tehničnega znanja, da se lahko sploh pogovarjaš z morebitnimi kupci. Lahko povem, da imamo v marketingu trenutno dve osebi, ki prihajata iz naravoslovnih vrst in sta se šele kasneje priučili osnov trženja. Lep primer našega marketinškega materiala je »application note«. Kar v praksi pomeni, da stranki svetujemo kako naj izpelje določen postopek. Če v ozadju kot ponudnik ne razumeš kemije/naravoslovja, potem je to nemogoče storiti. Gre za klasičen »business to business« pristop. Svojim strankam ponujamo tako produkte, kolone za čiščenje učinkovin, kot tudi storitve. Strankam pri tem nudimo predvsem optimizacijo določenega procesa in prenos našega znanja do njih. Podobno je bilo pri sodelovanju s prej omenjenim podjetjem BioNet.

Podjetje Bia Separation je verjetno edino v našem okolju, kjer vidimo, kako na strehi vsak dan plapola slovenska zastava. Zakaj je temu tako in zakaj to v Sloveniji ni pogostejša navada?

Zakaj zastave ni drugje, ne vem, pri nas pa zastava od vedno plapola zato, ker je gospod Štrancar velik domoljub in ima zelo rad Slovenijo. Moram priznati, da je zastava tudi meni osebno všeč. Malce me spominja na življenje v Houston, Texas, v ZDA, kjer njihova zastava visi na vsakem vogalu in dobesedno povsod kamor prideš. Zastava zagotovo dvigne ponos naroda in pripadnost posameznika. Pri nas je drugače. Slovenci se premalo cenimo, čeprav bi lahko bili bolj ponosni. Od leta 1991 pa do danes je napredek vendarle očiten. Sama sem izjemno ponosna, da smo se leta 1991 osamosvojili in odcepili od Jugslavije. Kvaliteta življenja in priložnosti, ki smo jih s tem dobili so neizmerno večje. Škoda, da slovenske zastave ni pogosteje videti.

Vse bližje ste nadaljnji širitvi proizvodnje podjetja v Ajdovščini. Tudi tam bo potekala proizvodnja kromatografskih kolon namenjenih čiščenju novih generacij zdravil in razvoju metod njihove uporabe. Kaj takšna širitev podjetju omogoča? Kakšni so dolgoročni cilji vašega podjetja?

Želim si, da bi podjetje nadaljevalo v isti smeri kot doslej. Torej, da bomo zagotavljali kromatografske kolone (filtre za čiščenje zdravilnih učinkovin) za naše stranke in jim obenem lahko ponudili tudi lasten servis. Super izkušnja nam je bilo sodelovanje s podjetjem AveXis, ki je sedaj del skupine Novartis. Podjetje je pristopilo do nas, ker so potrebovali pomoč pri čiščenju materiala za gensko zdravljenje, ki so ga pripravljali. Mi smo jim ponudili pravo storitev in to je pripomoglo k razvoju zdravila Zolgensma, ki ga uporabljajo za dojenčke s spinalno mišično atrofijo. Gre za zdravilo, ki ga je prejel tudi slovenski deček Kris. Res smo ponosni na to, da smo del zgodbe, ki lahko številnim reši življenje.

Bia Separations 2021

Kako ocenjujete razvoj zdravil v prihodnjih, recimo dvajsetih letih? Kaj lahko človeštvo pričakuje na področju zdravstva? Bomo morda nekatere bolezni lažje premagovali ali jih celo preprečili?

Genska terapija se bo zagotovo še naprej razvijala in bo v prihodnje zamenjala veliko »klasičnih zdravil«, kot je denimo inzulin, za zdravljenje sladkorne bolezni. Precej se dela tudi na razvoju zdravil za raka. Prav Covid-19 nam je pomagal, da se je mRNA tehnologija uveljavila, kar bo pospešilo mnoga zdravila pri prihodu na trg. V razvoju so tudi zdravila za srčna obolenja, zdravila za sluh, vid ter ostala drobnožilna obolenja. Trg je ogromen. Nova zdravila pa bodo lahko precej pospešila zdravljenje nekaterih bolezni. Nekdo, ki ima danes na voljo le zdravila, ki mu blažijo obolelost, bo verjetno čez čas lahko v celoti ozdravel.

Ajdovščina se je v zadnjih letih močno gospodarsko razvila, v vaši okolici iz dneva v dan rastejo novi gospodarski obrati. Se podjetje BIA Separations povezuje tudi z ostalim gospodarskim okoljem pri nas ali ste preveč specifični?

BIA Separations posluje predvsem na tujih trgih. Večjega sodelovanja z lokalnim gospodarstvom žal ni, imamo nekaj manjših dobaviteljev iz ajdovske občine in nekaj iz širše Slovenije (od tega eden zelo pomemben), ostali proizvodni material dobivamo več ali manj iz tujine, ker ga pri nas ni na voljo.

Kakšni pa so vaši osebni cilji? Ostati v Ajdovščini ali morda ambicije segajo dlje, na tuje?

Trenutno ne bi želela zamenjati Ajdovščine za nič drugega. V tujini sem že bila in sem jo dodobra izkusila, zato v tem obdobju nimam želje po njej. Tudi delo v BIA Separations mi predstavlja velik izziv in sem zelo zadovoljna kjer sem. Ampak nikoli ne reci nikoli. Toliko pa me je življenje že izučilo.

Občutite precej stresa na svojem delovnem mestu?

Seveda. Ampak gre za tisti pozitivni stres. Boljša beseda bi bila morda izziv. Stres je, ko zvečer ne moreš zaspati, sama pa s tem (k sreči) zaenkrat še nimam težav.

Kako poteka vaš običajen dan v pisarni?

Če ga primerjam s prejšnjimi pozicijami, lahko opazim, da se je nekoč moje delo precej hitreje rezultatsko pokazalo in mi obenem ponudilo neko zadovoljstvo in ponos. Danes so zadeve precej bolj dolgoročne, več je raznoraznih sestankov, komuniciranja, pripravljanja pogodb, usklajevanja s financami. Na koncu dneva so zato rezultati manj otipljivi. A na delo, ki ga opravljam, sedaj gledam kot na celoto – uspeh BIA kot podjetja ter uspeh cele naše ekipe strokovnjakov.

Kako si najraje »napolnite baterije«, ko zapustite delovno okolje?

Prej bi rekla, da se mi baterije izpraznijo šele, ko pridem domov (smeh). Dva majhna otroka vendarle zahtevata svoje. Sicer pa nič posebnega. Z družino smo radi na svežem zraku, se sprehajamo kolesarimo in uživamo to, kar nam ponuja naša lepa Vipavska dolina.

Hvala.

 

* Intervju je bil prvotno objavljen v decembrski tiskani izdaji Lokalnih Ajdovščina

 

Matjaž Jazbar

#ajdovščina, #novice, #intervju, #gospodarstvo, #znanost

Kolofon